Pri Štrumbljevih na Vinkovem Vrhu nad Dvorom v občini Žužemberk se ukvarjajo izključno s pridelavo mleka. Zato jih vremenske ujme, kakršna se je nad Dvorom razbesnela v torek popoldne, še toliko bolj prizadenejo. Toča je klestila kot za stavo in uničila več kot polovico koruze, ki jo potrebujejo za silažo oziroma prehrano živine. Redijo 57 glav govedi, od tega je 35 krav molznic, ostalo je mlada živina. Na dva dni pridelajo okoli tisoč litrov mleka, odkupna cena je 30 centov. »To je naš glavni dohodek, s tem se preživljamo. Toda kaj drugega kot vztrajati nam ne preostane,« pravi gospodar kmetije Ciril Štrumbelj.
»No, saj bo čas pokazal, kako se bo zdaj obnašala ta poškodovana koruza, ali bo začela rjaveti, ali jo bo napadla kakšna bolezen,« pravi Štrumbelj. »Sami ne vemo, kako bo. Kakšna dva hektarja je bo najbrž treba odkupiti, kar pa zna biti problem, saj je letos koruza povsod slaba.« Od 37 hektarjev, kolikor jih obdelujejo, je večina pašnikov in travnikov, pet hektarjev pa je posejanih s koruzo. Škodo na koruzi ocenjuje na okoli 60 odstotkov.
Pridelek koruze manjši in slabši
Na kmetiji Štrumbelj, ki je največja kmetija na območju žužemberške občine, po mnenju kmetijske svetovalke Ane Moder z novomeškega kmetijsko-gozdarskega zavoda pridelek ne bo zgolj količinsko manjši, ampak tudi po kakovosti veliko slabši.
»Zdaj ne moremo ničesar narediti, pustili jo bomo dozoreti, nato pa se bo pospravila v silose. Problem je, da se bodo na poškodovanih listih pojavile razne plesni. To gre potem v silažo in ta silaža za krave molznice ni najbolj primerna, saj vsebuje razne mikotoksine, ki negativno vplivajo na zdravje živali, povzročajo prebavne motnje, obolenja nog. Pojavile se bodo tudi somatske celice, ki pa takoj pomenijo nižjo odkupno ceno mleka in s tem manjši prihodek kmetije.«
Kot pravi Modrova, je zadnja toča na tem območju najbolj prizadela koruzo. »Žita so večinoma že pospravljena, veliko škode pa je tudi na trajnih nasadih, denimo vinogradih.« Po njenem mnenju bi morala država v takih primerih kmetom pomagati z nekimi interventnimi sredstvi, da bi se lahko nekako prebili skozi težke razmere. »Na tem območju je bilo že spomladi veliko pozebe, sledila je huda suša, zdaj pa še toča. Torej katastrofalne razmere za tukajšnje kmetije.«
Predplačila v novembru
Po Štrumbljevih besedah takšne toče, kakršna je bila ta teden, ne pomnijo vsaj dvajset let. Zato jih je toliko bolj presenetila. »Na dober hektar velikem zemljišču, kjer smo izvedli agromelioracijo, smo koruzo posejali nekoliko kasneje kot na drugih zemljiščih. Ko je bila še čisto majhna, jo je najprej prizadela suša. In ko si je komaj malo opomogla, jo je zdaj še toča sklestila. Poleg tega je, ker je bil tak naliv, zemljo spet spralo nazaj v dolino,« pripoveduje Štrumbelj. »Od te koruze ne bo čisto nič. Je popolnoma stolčena,« doda.
Na uradno oceno škode bo seveda treba še počakati. Toda kot je povedal državni sekretar Aleš Irgolič s kmetijskega ministrstva, naj bi ministrstvo v novembru izvedlo izplačilo za območje z omejenimi dejavniki. »Govorimo o predplačilih, tako da bodo lahko kmetje del sredstev porabili tudi za nakup manjkajoče krme.«
