Pred pandemijo sem več kot 200 dni v letu preživel na službenih poteh, lani pa se je to nenadoma ustavilo, tako da se je tudi način mojega dela močno spremenil. In res je, dejansko lahko opazimo razdrobljenost sveta. Že pred pandemijo so geopolitične napetosti ustvarile večje delitve, na primer med ZDA in Kitajsko, pa tudi med Kitajsko in Indijo, ZDA in Evropo, Evropo in Rusijo in tako dalje. Tarife in sankcije so že vplivale na mednarodne tokove blaga, storitev in podatkov. Poleg tega si podjetja prizadevajo zmanjšati odvisnost od globalnih oskrbovalnih verig, da bi zmanjšala tveganja, ki jih povzročajo logistične težave, naravne nesreče, politični nemiri in drugo, ter razviti močnejše regionalne in lokalne dobavne verige. Poleg tega je avtomatizacija približala proizvodnjo potrošnikom, jo naredila bolj prilagodljivo in stroškovno učinkovito.
Kako pa je covid spremenil našo vsakdanjost? Kaj nas čaka?Verjetno se bomo morali naučiti živeti z virusom in njegovimi mutacijami. V večini regij moramo pričakovati manjše in večje valove, zaradi katerih bo prišlo do bolj ali manj strogih omejitev gibanja in stikov. Več bo kampanj za spodbujanje cepljenja, ki bodo tudi pogostejše, morda vsakoletne. Nekateri vidiki življenja se bodo trajno spremenili, na primer službena potovanja, delo v pisarni, maloprodaja in drugi. Mislim, da se bomo naučili več časa preživeti v digitalnem svetu, ki prinaša manj fizičnih stikov in večjo distanco.
Kaj bo v prihodnje pridobivalo veljavo?Biti moramo bolj prilagodljivi in bolj pripravljeni na eksperimentiranje. Poleg pandemije bosta digitalizacija in boj proti podnebnim spremembam od vseh zahtevala, da premislimo o svojem življenju, vsa podjetja in organizacije pa bodo morali premisliti o svojem poslovnem modelu. Tisti, ki se niso pripravljeni spremeniti ali se niso sposobni spremeniti dovolj hitro, se bodo srečali s številnimi težavami in bodo potencialno izgubili.
Pravijo, da je vse, kar si želimo, na drugi strani strahu. Katere so največje bojazni sedanjega časa?Obstaja še en rek, in sicer, da nas ne sme biti strah ničesar razen strahu samega. Veliko je razlogov za skrb: podnebne spremembe, geopolitične napetosti in v nekaterih državah socialni nemiri in uničenje demokratičnih institucij. Toda na splošno sem optimističen, da se bomo lahko spoprijeli z vsemi izzivi in korak za korakom ustvarili boljši svet. Ne smemo pozabiti, da smo v zadnjih desetletjih izjemno napredovali. Pričakovana življenjska doba se je po vsem svetu podaljšala, vsak dan je manj lačnih ljudi, večji delež deklet in dečkov je vključenih v izobraževanje, celo število umrlih v vojnah in državljanskih vojnah se je zmanjšalo kljub konfliktom na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Milijarde ljudi lahko krojijo svoje življenje zaradi boljše tehnologije, močnejših institucij, večje transparentnosti in predvsem prizadevanj velikega števila ljudi za izboljšanje družbe, v kateri živijo.
Kako naj se odučimo določenih stvari, z namenom, da bi bili bolj agilni, inovativni?Vsi bi morali biti odprti za nove ideje, nove načine dela in življenja, novo tehnologijo. Vse novosti, ki prihajajo, bi morali videti kot priložnost in ne kot grožnjo. Morda brez podpore ne bomo zmogli sprejeti vseh novih tehnologij, a se ne smemo bati prositi za pomoč, saj lahko tako zamudimo priložnost za učenje. Prositi za pomoč je znak moči in ne znak šibkosti.
Katere države postajajo velesile?Močno dinamiko nedvomno kažejo ZDA in Kitajska, zagon imajo tudi gospodarstva jugovzhodne Azije in Indije. Nisem prepričan, da je Evropa lahko velesila, je pa zagotovo privlačna regija za življenje in delo. Tako bo Evropa še naprej vzgajala in privlačila velike mislece. Rusija, Latinska Amerika in Afrika so še vedno preveč ujete v svojo vlogo dobaviteljic surovin. Če bodo zmogle ta položaj preseči in ustvariti več končnih izdelkov, storitev in podatkov, se bo tudi okrepila njihova vloga v svetu.
Kaj bo vaše ključno sporočilo slovenskim menedžerjem, ki ga boste podali na kongresu?Slovenija je majhna država, a s pomembno geografsko lego. Čeprav je velikost do neke mere pomembna, ima majhnost lahko prednosti. Slovenija je tradicionalno prepoznana po visokokvalificirani delovni sili in visokih stopnjah dosežene izobrazbe prebivalstva. Vendar je treba še naprej krepiti izobraževalni sistem in ga prilagoditi potrebam delodajalcev ter preusmeriti človeške vire za več znanosti, raziskav in razvoja.
Slovenija bi si morala prizadevati tudi za več tujih neposrednih naložb, saj na tem področju zaostaja za primerljivimi državami, in privabiti tuja podjetja s poudarkom na raziskavah in razvoju. Eden pomembnejših omejitvenih dejavnikov je zagotovo nekonkurenčna davčna ureditev, tudi na področju obdavčitve dela, in stroga delovnopravna zakonodaja, ki ne omogoča večje fleksibilnosti. Vsi ti dejavniki seveda vplivajo na konkurenčnost države.
Tako se je na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD za leto 2021 Slovenija znašla v skupini držav, ki so izgubile največ mest. Če pogledamo najuspešnejša gospodarstva, so zanje značilni različne stopnje naložb v inovacije, širok nabor gospodarskih dejavnosti in podporna javna politika. V Sloveniji je na številnih področjih, tako na ravni podjetij kot širšega zakonodajnega okvira, veliko priložnosti za izboljšavo.
Če pogledamo nekoliko širše, bi morala Slovenija veliko pozornosti nameniti digitalizaciji in digitalnemu preoblikovanju na vseh področjih, saj trenutno na tem področju zaostaja za številnimi evropskimi državami. Veliko državam je lahko zgled Estonija, ki velja za eno digitalno najrazvitejših družb na svetu.
Prihodnji razvoj bi moral biti utemeljen na trajnosti. In Slovenija bi si morala prizadevati postati zgled na tem področju, kakršen je Danska.
