Najdba temeljev srednjeveškega Mesarskega mostu jih, kot je dejal Horvat, ni presenetila, saj je njegov obstoj poznan iz zgodovinskih virov. V virih se sicer most na mestu današnjega Čevljarskega mostu prvič posredno omenja okoli leta 1280, ko se pojavi informacija o tako imenovanem Starem oziroma Spodnjem mostu, ki je stal na mestu današnjega Tromostovja. Temelji, ki so jih izkopali, pa so iz nekoliko poznejšega časa, verjetno iz 14. stoletja. Most je imel na obeh straneh na brežinah zidane temelje, sam most čez Ljubljanico pa je bil lesen. V drugi polovici 19. stoletja so ga nadomestili z litoželeznim mostom, ki so ga poimenovali po županu Johannu Nepomuku Hradeckem, v 30. letih minulega stoletja pa so po načrtih Jožeta Plečnika zgradili sedanji Čevljarski most, most Hradeckega pa prestavili na novo lokacijo pri takratni ljubljanski mrtvašnici, kjer se ga je prijelo novo ime – Mrtvaški most. Danes most premošča Ljubljanico med Prulami in Krakovim, blizu sotočja z Gradaščico.
Mesnice so smrdele
Samo poimenovanje mostu je po Horvatovih besedah vezano na aktivnosti, ki so potekale na njem. V 16. stoletju se na mostu omenjajo mesnice, a so mesarje mestne oblasti že v začetku 17. stoletja pregnale z mostu zaradi smradu in onesnaževanja vode. Nato so most zavzeli drugi obrtniki, vedno več je bilo čevljarjev in od tod tudi ime Čevljarski most.
Na Jurčičevem trgu so izkopali tudi ostanke rimske in srednjeveške brežine. Že ob prenovi poslopja Zlate ladjice pa so arheologe presenetili ostanki obrtne delavnice iz 12. stoletja. Na podlagi najdb se je pokazalo, da gre za kovaško delavnico. sta
