Tako, kot so ljubljanski gasilci minulo soboto opozorili prebivalce Ljubljane, ko je spet, po skoraj enoletnem predahu, zagorelo na deponiji odpadkov v ljubljanskem regijskem centru za ravnanje z odpadki na Cesti dveh cesarjev. Ljubljanski požar so gasilci pogasili v dobrih štirih urah, v Leverkusenu so za to potrebovali več ur, piše Tomaž Bukovec v novi številki Nedeljskega dnevnika.

Največkrat beležimo podobne obsežne nesreče na Kitajskem in na Bližnjem vzhodu, vsaka podobna velika nesreča v Evropi pa nas znova opozori, da smo tudi mi del tega sveta. Nesreče v kemičnih tovarnah na Kitajskem navadno zahtevajo večjo število žrtev, drugo vprašanje pa je tudi obsežen vpliv na okolje. Eksplozija v skladišču v Tianjinu na severu Kitajske leta 2015 je terjala 165 žrtev. Novembra 2018 je zaradi uhajanja plina v tovarni plastike na severu Kitajske umrlo 24 ljudi, marca 2019 pa je bila eksplozija v tovarni gnojil v mestu Yancheng tako močna, da je povzročila potres z magnitudo 2,2, umrlo pa je najmanj 64 ljudi. Maja lani pa je prišlo do silovite eksplozije v kemični tovarni v industrijski četrti Marghera v Benetkah.

Na ukrepanje ob nesrečah v obratih z nevarnimi snovmi je močno vplivala katastrofa v kemičnem obratu v Sevesu 10. julija 1976, približno 15 km severno od Milana v Lombardiji v Italiji. Nesreča ni povzročila neposrednih smrtnih primerov, je pa prišlo do širšega onesnaževanja in poginulih številnih živali. Več kot 600 ljudi so evakuirali. Zdravljenje zaradi zastrupitve pa je potrebovalo okoli 2000 ljudi, predvsem zaradi zastrupitve in izpostavljenosti tetraklorodibenzopdioksinu (TCDD). Nesreča je posledično privedla do številnih znanstvenih študij in standardiziranih industrijskih varnostnih predpisov v Evropski Uniji, ki so postali znani kot direktiva Seveso. Prva (1982) je bila usmerjena v večje industrijske vire tveganja za nastanek nesreč z nevarnimi snovmi, z dvema amandmajema (1987 in 1988) pa so obseg direktive razširili še na področje skladiščenja nevarnih snovi.

Nesreče v kemijskih obratih tudi v Sloveniji niso tako redke, posebej požari na različnih deponijah. Še najbolj znan je požar v podjetju Kemis na Vrhniki 15. maja 2017. Tega leta je prišlo do več požarov v različnih predelovalnicah nevarnih odpadkov.

Na urgenci sta bili kar 26 ur

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kakšna jesen nas čaka glede ukrepov v boju s koronavirusom, kako grenko izkušnjo je doživela bralka, ki je potrebovala nujno pomoč v UKC Ljubljana, kako potekajo inšpekcijski postopki zaradi onesnaževanja okolja s strupenimi snovmi v na črno odvrženem blatu iz čistilnih naprav, zakaj so pri Unescu dela arhitekta Jožeta Plečnika vpisali na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, kako je guru Keith Raniere bogatašem pomagal na poti iskanja notranjega miru, hkrati pa si je omislil harem, v katerem je spolno izkoriščal tudi mladoletnice – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.