V ponedeljek so ob 1773 PCR testih potrdili 181 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih testov je znašal 10,2 odstotka. Po podatkih vlade je bilo včeraj potrjenih 71 odstotkov več okužb kot pred tednom dni. V bolnišnicah zdravijo 30 covidnih bolnikov, kar je eden manj kot dan prej, devet jih je na intenzivni negi, kar je enako kot dan prej. Umrl ni noben covidni bolnik.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb, ki trenutno znaša 97, se je povečalo za deset, 14-dnevno povprečje števila okužb na 100.000 prebivalcev pa je znašalo 55, kar je štiri več kot dan prej. Trenutno je v državi po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) aktivnih 1195 primerov okužb, kar je v primerjavi z dnevom prej za 92 več. V ponedeljek so sicer opravili tudi 28.524 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR testiranjem.

Z enim odmerkom so po podatkih vlade doslej cepili 908.525 starejših od 18 let (oziroma 52 odstotkov) in 579.493 starejših od 50 let (66 odstotkov). Z drugim odmerkom je cepljenih 804.643 starejših od 18 let (46 odstotkov) in 526.133 starejših od 50 let (60 odstotkov). V ponedeljek so sicer skupaj cepili 4572 ljudi, s prvim odmerkom cepili 2184, z drugim odmerkom pa 2388.

Beovićeva: Nujno je precepiti starejše od 50 let, sicer jeseni katastrofa

Vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović opozarja, da je v Sloveniji več kot tretjina starejših od 50 let še vedno nezaščitenih proti covidu-19. Po njenih besedah je izjemno pomembno, da se ta populacija že v avgustu precepi proti covidu-19, sicer nas jeseni čaka katastrofa, saj bodo bolnišnice znova prenapolnjene s covidnimi bolniki.

Število primerov okužb z novim koronavirusom narašča, kar je glede na skoraj 100-odstotno prisotnost delta različice pričakovano, je danes v izjavi medijem povedala Beovićeva. Kužnost delta različice novega koronavirusa je namreč primerljiva nekaterim najbolj kužnim boleznim, kot so norice. Vsak okuženi tako lahko ob odsotnosti preventivnih ukrepov okuži tudi devet ljudi, je pojasnila.

»Projekcije kažejo, da se bolezen ob delta različici tako zelo hitro širi in okuži tako zelo veliko število ljudi, ki imajo dejavnike za hud potek bolezni in hkrati še niso zaščiteni, da lahko to preplavi bolnišnice,« je izpostavila. V tistih državah, kjer so v zadnjem času novi primeri okužb zelo narasli zaradi delta različice, a imajo zelo dobro precepljenost prebivalstva, niso tako naraščale potrebe po bolnišnični obravnavi.

Zato je po besedah Beovićeve izjemno pomembno, da se do jeseni precepijo vsi, starejši od 50 let, za katere je večja verjetnost, da bo bolezen potekala huje. »Tu ne govorimo več o skupnostni imunosti, ampak o zaščiti vsakega posameznika,« je dodala. Ker gre za zelo kužno različico virusa, so nevarni že bolj bežni stiki med ljudmi, kot pa je veljalo denimo pri prvi različici novega koronavirusa, ki je v začetku leta 2020 prišel s Kitajske.

Cepljenje ščiti pred hujšim potekom bolezni

Medtem pa podatki o tem, ali je bolezen bolj nevarna, če jo povzroča delta različica, niso povsem enotni. Britanski podatki kažejo na to, da je smrtnost manjša, a je v Veliki Britaniji cepljenih skoraj 100 odstotkov tistih, pri katerih se pričakuje težji potek, je pojasnila Beovićeva. Medtem pa podatki iz ZDA kažejo, da covid-19, ki ga povzroči delta različica, poteka huje kot pri različici alfa.

V vsakem primeru pa je različica veliko bolj kužna, zato je večja verjetnost, da bodo necepljeni zboleli in bodo imeli hujši potek, če imajo dejavnike tveganja, predvsem če so starejši. Ob tem pa opozarja, da tudi mladi niso 100-odstotno zaščiteni na račun svoje zdrave imunosti.

Potrdila je, da so lahko tudi cepljeni proti covidu-19 prenašalci novega koronavirusa, saj nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito. Izraelski podatki kažejo na to, da zaščita proti delta različici počasi upada, še vedno pa cepljenje ščiti pred hujšim potekom bolezni. Raziskave kažejo, da okuženi cepljeni prenašajo bolezen na druge enako kot necepljeni, edina razlika je krajši čas izločanja virusa, kar prispeva, da se virus nekoliko počasneje širi. »Ko pa je nekdo kužen, je primerljivo med cepljenimi in necepljenimi,« je povedala.

V bolnišnicah v Sloveniji sicer med bolniki, ki jih zdravijo zaradi covida-19, izrazito prevladujejo necepljeni. Vsi cepljeni, ki so jih v tem času zaradi covida-19 hospitalizirali, pa so imeli imunske motnje, je pojasnila.

Različica delta v več kot 98 odstotkih vzorcev

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so v sodelovanju s kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana med 18. in 25. julijem sekvencirali 161 vzorcev novega koronavirusa. Različico delta so zaznali v 98,1 odstotka vzorcev.

Med statističnimi regijami je različice delta največ (39) na Gorenjskem, sledita Podravje (33) in Jugovzhodna Slovenija s 27 primeri. V drugih regijah je potrjenih primerov te različice manj. Tako jih je v pomurski 18, obalnokraški 13 in savinjski deset. Ostale statistične regije imajo manj kot deset primerov. Različico alfa so potrdili v dveh primerih, različic beta in gama v obdobju od 18. do 25. julija niso potrdili.

Delta različica je bolj nalezljiva kot ostale različice, zato tudi v NLZOH pozivajo vse prebivalce, ki še niso polno cepljeni, da naj se cepijo čim prej. Polno cepljeni namreč razvijejo visoko zaščito tudi proti tej različici.

Od začetka januarja do 25. julija so s sekvenciranjem zaporedij celotnih genomov sicer analizirali 9514 vzorcev, od tega je bilo 1671 genomov sekvenciranih v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Dodatno so na inštitutu za specialno laboratorijsko diagnostiko sekvencirali še 496 vzorcev. Skupno jih je torej 10.365, od tega 10.171 iz letošnjega leta.