Ravno v teh dneh, ko bo položaj predsednika Irana prevzel ultrakonservativec Ebrahim Raisi, se zaostrujejo odnosi med Teheranom in Washingtonom. Združene države namreč skupaj z Veliko Britanijo in Izraelom obtožujejo Iran, da stoji za četrtkovim napadom brezpilotnega letala na tanker izraelskega podjetja ob obali Omana, pri čemer sta umrla člana posadke, Britanec in Romun. Prvič po zelo dolgem času je prišlo do smrti civilistov v skrivni pomorski vojni med Iranom in Izraelom, ki traja že več let.
V sporočilu za javnost v nedeljo je ameriški zunanji minister Antony Blinken izrazil prepričanje, da je bil v napadu uporabljen eksploziv, ki ga Iran »čedalje bolj uporablja po vsej regiji«. Podobno kot britanski zunanji minister Dominic Raab, ki se tudi opira na poročilo svojih obveščevalcev in je napovedal »usklajen in primeren« odgovor zaveznikov.
V Teheranu pa zanikajo, da bi bili vpleteni v napad. Govornik iranskega zunanjega ministrstva je v ponedeljek posvaril zahodni sili in Izrael: »Naša država bo takoj in učinkovito odgovorila na vsak morebitni avanturizem.«
Spodkopavanje jedrskih pogajanj?
Sedanje stopnjevanje napetosti bi lahko še bolj zapletlo prizadevanja, da se obnovi jedrski sporazum z Iranom iz leta 2015. Glede tega so junija na Dunaju prekinili posredna pogajanja med ZDA in Iranom do časa, ko bo Raisi (ki sicer drugače kot njegov predhodnik Hasan Rohani, predsednik v letih 2013–2021, zagovarja zaostrovanje napetosti z Zahodom) prevzel položaj predsednika države. Nekateri zahodni komentatorji trdijo, da je Izrael v zadnjih mesecih v skrivni vojni proti Iranu izvedel več napadov, tudi v Siriji in na iranskih tleh, prav z namenom, da onemogoči dunajska pogajanja. Vsekakor je izraelskim jastrebom zaradi tega razloga prav prišel četrtkov napad na tanker.
A če v Londonu in Washingtonu ne bi radi videli, da Iran zapusti dunajska pogajanja, pa sumijo, da poskuša Teheran ob kršenju mednarodnih sporazumov izdelati jedrsko orožje, kar sicer Iran odločno zanika. Najbolj se tega bojijo v Izraelu, saj v Teheranu ne manjka politikov, ki grozijo, da bodo judovsko državo izbrisali z zemljevida sveta.
Napad izvedle »odporniške sile«
Govornik iranskega zunanjega ministrstva je »nelegitimnemu sionističnemu režimu« (Izraelu) očital, da popolnoma neutemeljeno obtožuje Iran za napad na tanker. Arabska televizija Al Alam, ki je povezana z iranskimi oblastmi, pa je v petek, nasprotno, sporočila, da so napad na tanker izvedle »odporniške sile«. Gre za izraz, ki ga Teheran uporablja za oborožene skupine, ki so iranske zaveznice v Libanonu, Siriji, Iraku in Jemnu. Televizija Al Alam je napad na Mercer Street predstavila kot odgovor na pred desetimi dnevi izveden izraelski napad na vojaško letališče Al Dabaa na zahodu Sirije.
Kot je znano, so Iranci s svojo pehoto in z drugimi šiiti iz različnih delov sveta, kot so pripadniki Hezbolaha, odločilno pomagali Bašarju Al Asadu, da je zmagal v državljanski vojni. Izrael pa v zadnjih petih letih pogosto napada iranske vojaške baze v Siriji, ker se boji iranskih napadov iz neposredne bližine, kot je bil raketni napad na izraelske vojake na Golanski planoti maja 2018, ki se je sicer končal brez smrtnih žrtev, a je pokazal, kako nevarne so iranske rakete ob sirsko-izraelski meji. Iz Libanona pa je Izraelu neposredno nevaren Hezbolah, ki je na plačilnem seznamu Irana.
Izrael pa je z namenom, da upočasni iranski jedrski progam, skrivno napadal na iranskih tleh jedrske obrate in znanstvenike. Tako je aprilska eksplozija v obratu za bogatenje urana v osrednjem delu Irana najbrž delo izraelske tajne službe Mosad.
V vseh teh primerih gre za skrivno vojno med Iranom in Izraelom, ki pa sta se doslej izogibala pravi, ker bi imela uničevalne posledice za obe državi. Tako tudi Iran ne dovoli sebi podrejenemu Hezbolahu, da bi povzročil hujšo vojno z Izraelom.