Prostovoljci društva Duh časa že vse od leta 2012 v Splitski ulici v nekdanji OŠ Bičevje, ki so jo lani pripojili k OŠ Kolezija, sprejemajo rabljene računalnike, jih usposobijo in jih podarijo, večinoma socialno ogroženim ljudem. Dela imajo vse več. Še posebno veliko so ga imeli v času epidemije, ko so se potrebe šolarjev zaradi učenja na daljavo močno povečale. V letu in enem mesecu so usposobili in podarili 1600 računalnikov, medtem ko so jih pred tem okrog 500 na leto. Po poletnem mrtvilu pred začetkom novega šolskega leta spet pričakujejo veliko dela, še posebno če bo pouk znova potekal na daljavo.
Občina nima primernega prostora
Toda vprašanje je, v kakšnih pogojih bo društvo delovalo. V tem trenutku namreč zaradi obnove OŠ Kolezija nimajo prostora, v katerem bi lahko skladiščili in popravljali računalnike. Na občini, kjer hvalijo njihovo dejavnost in pravijo, da jih podpirajo, nimajo primernih nadomestnih prostorov. Kot pravi član društva Matjaž Ugovšek, so jim na sestanku lahko ponudili le deset kvadratnih metrov veliko sobo, medtem ko bi jim bila šola za čas obnove pripravljena odstopiti jedilnico, a tudi to ne bi prineslo rešitve. »Potrebovali bi vsaj 120 kvadratnih metrov velik prostor, da bi lahko normalno delali. Potrebujemo skladišče za najmanj 500 računalnikov in rezervne dele, delavnico s pisarno in sanitarijami,« je dejal.
Potrebujejo tudi prostor, v katerem deluje telefonski signal. To naj bi bilo samoumevno, a za društvo ni. Na OŠ Kolezija namreč delujejo v zaklonišču, kjer jim precej nevšečnosti povzroča ravno to, da telefonski signal do tja ne seže. V času prenove v zaklonišču ni elektrike in interneta, tudi po prenovi pa kakšnega drugega prostora na šoli za društvo Duh časa verjetno ne bo na voljo. Poleg tega zaklonišče že zdaj poka po šivih, v prihodnje pa bo verjetno še bolj. Ne le zato, ker je negotovo, kaj bo jeseni prinesel koronavirus, ampak tudi zaradi digitalne prenove številnih podjetij. »Gre za več sto računalnikov, morda 600 ali 800, ki jih bomo mogoče prejeli še v letošnjem letu, ampak jih nimamo kam dati. Pričakujemo tudi vnovično povečanje potreb pri šolajočih. Ne vemo, kako bo jeseni. Napovedujemo pa, da bo potreba po naših uslugah najverjetneje povečana,« je dejal Ugovšek.
Medtem ko dolgoročne rešitve še ni, je morda na dlani vsaj kratkoročna. Prostor jim je ponudil Računalniški muzej na Celovški cesti, zato bodo od avgusta do 30. novembra, ko naj bi se prenova OŠ Kolezija končala, verjetno delovali tam. Tudi tam pa, kot pravi Ugovšek, ni dovolj prostora, da bi bila to dolgoročna rešitev.
Ne bodo odnehali
Duh časa sicer ne deluje le v Ljubljani, ampak tudi v nekaterih drugih mestih. V društvu je aktivnih okoli 40 prostovoljcev, od tega 20 v Ljubljani, odkar so začeli to dejavnost, pa je prostovoljno delo opravljalo okrog 150 ljudi. Čeprav računalnike prostovoljno popravljajo že skoraj desetletje in nimajo ne primernega prostora ne rednega financiranja, ne nameravajo odnehati. »Na prvem mestu je vprašanje, kaj bo, če tega ne bomo več počeli. Bo ta oprema končala v smeteh in bremenila okolje? Gotovo nam zdaj uspe več računalniške opreme preusmeriti k ljudem kot na začetku. Ne smemo prenehati,« je odločen Ugovšek in dodaja, da je glede na to, kar se je lani zgodilo z epidemijo, jasno, da je njihova usoda v tem pogledu zapečatena.
V določenem obdobju epidemije so imeli toliko dela, da sta se Ugovšek in njegov kolega Leon Lainšček kar preselila v delavnico v zaklonišču. Še posebno naporno je bilo v drugem valu. V prvem so namreč uspešno pogasili požar, lanskega septembra pa se je že na začetku drugega vala usul občutno večji plaz prošenj. »Dokler bo taka razlika v digitalizaciji med prebivalci in toliko nepotrebnega uničenja računalniške opreme, ne bomo mogli prenehati,« pravi Ugovšek in dodaja, da bi bil učinek neprimerno večji, če bi imeli primerne pogoje za delo in ustrezno podporo države.