Kot je v današnjem sporočilu za javnost zapisala Prelesnikova, je to poudarila "zaradi interesa javnosti po objektivni obveščenosti in nepravilnih ter nedopustnih trditev nekaterih vodilnih politikov o vlogi Informacijskega pooblaščenca v inšpekcijskem postopku zoper NIJZ."
Informacijski pooblaščenec v inšpekcijskem postopku glede aplikacije po njenih pojasnilih ni še ničesar odrejal, saj se je z aplikacijo seznanil le iz medijev, pojasnil na poziv v postopku pa še ni prejel.
"Nesodelovanje NIJZ z Informacijskim pooblaščencem pri razvoju aplikacije, ki temelji na obdelavi osebnih podatkov, je zaskrbljujoče," je poudarila Prelesnikova.
Medtem ko ima Informacijski pooblaščenec po njenih besedah odprta vrata vsem zavezancem in posameznikom in tako letno izda preko 1200 pisnih mnenj in 100 pripomb na predloge zakonodaje, pa v primeru PCT aplikacije ni bil vprašan za mnenje, niti od NIJZ še ni prejel odgovorov na poziv.
Prelesnikovi se zdi nepojmljivo, da se breme neustreznosti aplikacije pripisuje organu, ki z aplikacijo sploh še ni bil seznanjen, zgolj zaradi opozoril o nujnosti spoštovanja zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, ki je sicer zaradi evropske uredbe o varstvu podatkov, znane pod kratico GDPR, enotna za vse države članice.
"Organi EU so večkrat poudarili, da pravna podlaga obstaja le za uporabo EU COVID potrdil za namene prehajanja meje, da pa morajo države članice, če bi želele ta potrdila uporabljati tudi za druge namene, sprejeti ustrezno nacionalno zakonodajo, ki bi to dopuščala," je pojasnila Prelesnikova in dodala, da v Sloveniji tak zakon ni bil sprejet.
Kot je izpostavila, so različni predstavniki oblasti nepravilno zatrjevali tudi nezmožnost in nezakonitost preverjanja osebnih izkaznic oseb, ki predložijo svoje PCT potrdilo.
Informacijski pooblaščenec je namreč že aprila lani ob uvedbi časovnih omejitev nakupovanja v trgovinah jasno povedal, da pravne osebe, ki jim predpis nalaga preverjanje pogoja povezanega z identiteto posameznika, to vsekakor lahko zakonito storijo z vpogledom v osebni dokument posameznika. Enako je tudi v primeru izkazovanja izpolnjevanja pogoja PCT, kjer se zaradi morebitnih zlorab potrdil lahko zahteva vpogled v osebni dokument.
Nelogičnost »anonimne« aplikacije
Prav tako Prelesnikovi zaradi možnosti zlorab potrdil ni logično, kako bi se lahko ustrezno preverjanje izpolnjevanja PCT pogoja izvajalo preko "anonimne" aplikacije. Kot je poudarila, prenovljena verzija aplikacije ni nastala zaradi angažmaja Informacijskega pooblaščenca.
"Glede na to, da NIJZ ni izkoristil možnosti predhodnega sodelovanja, v katerem bi lahko razrešili mnogo vprašanj (npr. glede vpogleda v osebno izkaznico), Informacijski pooblaščenec vodi inšpekcijski postopek," je zapisala. Od vseh zavezancev, tudi od NIJZ, pričakuje polno sodelovanje v postopku.
Na NIJZ so 23. julija predstavili aplikacijo, ki jo uporablja policija na mejnih prehodih in s katero bi lahko organizatorji prireditev ter gostinci in ponudniki nastanitev v skladu z vladnimi odloki preverjali izpolnjevanje PCT (preboleli, cepljeni, testirani), a še isti dan ni bila več dosegljiva. Izkazalo se namreč je, da pri branju QR kode evropskega digitalnega covidnega potrdila prikaže ime in priimek ter datum rojstva, hkrati pa je vidno tudi, ali je oseba prebolela covid-19, bila proti njemu cepljena, ali pa ima veljaven negativni test na novi koronavirus.
Na NIJZ so nato razvili novo aplikacijo, ki je anonimizirana in pokaže le, ali posameznik izpolnjuje PCT pogoje ali ne. Nova aplikacija je na voljo od minulega petka.
