Poslanstvo šol je, da mlade izobražujejo za trg dela in za življenje. To pomeni, da krepijo tudi njihovo podjetnost in samoiniciativnost, pravi Maja Krušič Šega, ki je na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ključna za aktivno vključevanje obeh kompetenc v šolski sistem. Podjetnost je ena ključnih kompetenc 21. stoletja, na osnovi katere so mladi za delodajalce bolj zanimivi in zaposljivi. Poudarja: »Ne le hitro rastoča podjetja – gazele, temveč vsa pričakujejo, da se posameznik zna predstaviti, da je samoiniciativen, da zna uporabljati pridobljeno znanje ter da se dobro znajde v času in prostoru.«
Potrebujemo še kakšno obče koristno veščino
Podjetnost ni podjetništvo. Podjeten je vsak, ki ima sposobnost razvoja priložnosti in idej ter njihovega preoblikovanja v vrednost za druge. A ne nujno v svojem podjetju, lahko tudi na delovnem mestu. Doc. dr. Blaž Zupan, profesor predmetov s področja podjetništva na ljubljanski ekonomski fakulteti in član nacionalnega strateškega sveta za podjetnost v izobraževanju pri MIZŠ, se sprašuje: »Od osnovne šole do fakultete imamo v predmetnikih športno vzgojo – zakaj ne vključimo še kakšne obče koristne veščine, s katero se nas večina sreča v svojem profesionalnem življenju?« Prepričan je, da ima strateški svet pri uvajanju novih vsebin in pristopov v šolski sistem zelo pomembno vlogo in še veliko dela.
Ko gre za razumevanje pojma podjetnost in njegovo uvajanje v šolah, so med šolami opazne razlike, poudarja Zupan. Evropska komisija je razvila evropski okvir kompetenc za podjetnost EntreComp. To je referenčni okvir – natančen opis znanj, veščin in stališč –, ki pojasnjuje, kaj pomeni biti podjeten. Izziv šol in učiteljev je, kako te vsebine celovito vključiti v učni proces. Po besedah sogovornika pogosto izberejo eno ali dve iz nabora 15 kompetenc, najpogosteje ustvarjalnost, vendar pa to ne pomeni, da razvijajo kompetenco podjetnosti.
Mladi vplivneži, ki obračajo svet na bolje
Šole, ki so primeri dobrih praks in vzornice, ta izziv nagovarjajo drugače: iščejo priložnosti za sodelovanje s podjetji in dajo mladim izkušnjo, kaj podjetnost je. »Ker se družba spreminja, ne samo v smislu tehnološkega razvoja, se mora tudi šola neprestano spreminjati,« je prepričana mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič. »S tem mislim predvsem na učni proces in aktualizacijo šolskih vsebin. Zato spremljamo spremembe, jih vnašamo v naš program in v največji možni meri šolo odpiramo v svet. Verjamemo v evolucijo šole s posluhom za človeka in za skupnost.«
Gimnazija Vič se že vrsto let vključuje v številne projekte za spodbujanje podjetnosti mladih, kakršen je POGUM Zavoda za šolstvo RS. Bila je tudi nosilka projekta SKOZ za razvijanje talentov in karierno orientacijo. »Verjamemo, da je to prava priložnost za ozaveščanje mladih o delovanju realnega sveta. Povezovanje učnih vsebin in realnega življenja osmišlja suhoparno teorijo in mladim daje priložnost, da na področjih, ki jih še posebno zanimajo, šolsko znanje razširijo in poglobijo, da so samoiniciativni in da hipoteze preizkušajo v praksi.«
Zato so z veseljem sprejeli izziv, ki ga je ponudil AMZS s pilotnim projektom Garaža, za aktivacijo mladih kot vplivnežev za širše družbene spremembe. V enem samem mesecu je deset dijakov, ki jih je vodil Val Stankovič Pangerc, razvilo vplivno ozaveščevalno kampanjo kolesarjenja kot mobilnosti prihodnosti. Kot so na koncu izpostavili, so se pri tem soočili z izzivi timskega dela, motivacije, učinkovitega komuniciranja in marketinga ter se iz tega veliko naučili o sebi, o vodenju projektov in o družbi kot celoti.
Vodja tržnega komuniciranja v AMZS Maja Ambrož dodaja, da pri njih z veseljem soustvarjajo družbo prihodnosti. »Slišimo in razumemo mlade, ki imajo dovolj teorij in modrosti. Pripravljeni so zavihati rokave in premikati stvari na bolje. Presenečeni smo, kako izjemne posameznike in skupine najdemo v šolah.« Po pilotnem projektu na Gimnaziji Vič se bo projekt Garaža, festival mobilnosti, prihodnje šolsko leto razširil na več šol in vključil več mladih, ki bodo soustvarjali družbeno inovacijo, ki ima ambicijo postati družbeno gibanje mobilnosti prihodnosti.
Inženirska iskra za iskrivo sodelovanje
»Možnosti in priložnosti, da v šole vnesemo več podjetnosti, poguma, ponosa in veselja do dosežkov vseh, je neskončno. Uresničevanje teh možnosti je običajno odvisno od nekaterih posameznikov, ki si upajo razmišljati in delovati zunaj običajnih okvirov šolskega prostora,« je jasna mag. Lidija Goljat Prelogar. Strokovno tehniško gimnazijo Kranj, ki jo vodi, odlikuje prav to.
Tako so med drugim dijake vključili v Iskratelov dogodek !Inženirski izziv. Tekmovalnim skupinam so zastavili tri realne probleme, s katerimi se soočajo inženirji pri delu. Mladi so bili navdušeni nad sproščenostjo in raznolikostjo inženirskega dela ter nad tem, da so morali razmišljati zunaj običajnih okvirov, Iskratelovi inženirji pa nad zavzetostjo in pripravljenostjo dijakov za resno delo. Skupina Iskratel je bila v sodelovanju s Strokovno tehniško gimnazijo Kranj letos za ta izziv nagrajena s priznanjem inženirska iskra, ki ga izjemnim dosežkom in dobrim praksam podeljuje iniciativa Inženirke in inženirji bomo.
Od mladih ne moremo pričakovati inovativnosti, podjetnosti, če to predhodno zatremo ali omejimo, je prepričana Jelica L. Lajovic, Iskratelova izvršna direktorica za kadre in korporativno podporo ter prav tako članica strateškega sveta za podjetnost. Zaključuje: »Ustvarjanje pogojev za ohranjanje vedoželjnosti je naša skupna dolžnost.«
