Okoli 3600 poljskih sodnikov, kar je več kot tretjina vseh v državi, s peticijo zahteva od vlade in predsednika vrhovnega sodišča, da upoštevata nedavno sodbo sodišča Evropske unije, ki zahteva »takojšnje prenehanje delovanja senata za disciplinske postopke na vrhovnem sodišču«. Ta senat lahko, kot ugotavlja sodišče EU, kaznuje sodnike, na primer z znižanjem plače in odstavitvijo, ne da bi pri tem odločal neodvisno in nepristransko. Člani senata so bili namreč izbrani leta 2018 v državnem pravosodnem svetu, potem ko je ta že izgubil neodvisnost in prešel pod nadzor parlamenta, v katerem imajo večino poslanci vladajoče konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS).
Med jastrebi in bolj zmerno strujo
Evropska komisija je Poljski dala čas do 16. avgusta, da izvrši sodbo sodišča EU. V nasprotnem primeru grozi Varšavi visoka globa. Premier Mateusz Morawiecki (PiS) je pred nekaj dnevi izjavil, da bo nadaljeval dialog z Brusljem. Hkrati pa je nasprotoval temu, da bi sodišče EU odločalo o organizaciji poljskega sodstva (v resnici gre za problem podrejenosti sodnikov vladi). V teh dneh je, morda tudi pod pritiskom omenjene peticije, pokazal pripravljenost na kompromis, k spremembam glede disciplinskega senata je včeraj pozval tudi predsednik države Andrzej Duda. Časnik Rzeczpospolita ocenjuje, da se glede tega, ali oziroma koliko lahko PiS popusti zahtevam EU, obeta znotrajstrankarski boj v PiS med jastrebi na eni in bolj zmerno strujo okoli Morawieckega na drugi strani.
Sodno reformo, h kateri spada ustanovitev senata za disciplinske postopke, je izpeljal minister za pravosodje Zbigniew Ziobro, ki velja za jastreba v vladajoči stranki. To pa je lahko storil samo s podporo voditelja PiS Jaroslawa Kaczynskega, ki v resnici vlada na Poljskem in ki so mu sodišča trn v peti tudi zato, ker so mu v letih 2006–2007, ko je bil premier, razveljavila številne že sprejete zakone.
Prihodnjo sredo pa bo poljsko ustavno sodišče odločilo o zahtevi premierja Morawieckega, da ima poljsko nacionalno pravo prednost pred pravom EU. Pritrdilna sodba bi lahko še bolj zaostrila odnose med Brusljem in Varšavo.
Opozorila pred sledilci
Gerald Knaus, predsednik mislišča European Stability Iniative, se v nemškem tedniku Der Spiegel ob tem sprašuje, ali je država, ki nima neodvisnega sodstva, sploh lahko še članica EU. Prepričan je, da je podrejanje poljskega sodstva izvršilni oblasti bolj dramatično kot kršenje norm EU na Madžarskem. Že omenjeni pravosodni minister Ziobro ima pod nadzorom vse poljske tožilce in lahko vsak trenutek poseže v njihovo delovanje. Prav tako lahko uvede disciplinski postopek proti vsakemu sodniku, saj je sam dejansko imenoval člane senata za disciplinske postopke. Sicer je leta 2018 izjavil, da je za državo »nevarno«, če sodniki niso na strani vlade.
Že leta 2017 je Beneška komisija, ki je vrhovni varuh pravne države za članice Sveta Evrope, opozorila, da na Poljskem nastaja sodni sistem po sovjetskem modelu, po katerem so tožilci in sodniki podrejeni vladi. Knaus se retorično sprašuje, kaj bo, če bodo nekatere druge članice EU sledile Poljski, zato meni, da bi morala evropska komisija od sodišča EU zahtevati visoko globo za Poljsko, ki bi imela zastrašujoči učinek, saj da gre za načenjanje temeljnih vrednot EU.
