Sedem veličastnih 1960
Magnificent Seven je ameriški vestern, predelava japonskega filma Sedem samurajev, ki ga je leta 1954 posnel Akira Kurosawa. Pri japonskem originalu gre za enega najboljših filmov vseh časov. Če so v japonski verziji samuraji reševali uboge vaščane pred izsiljevalskimi zločinci, je v ameriški verziji režiser John Sturges postavil zgodbo na Divji zahod, kjer vaščane rešuje sedem revolverašev. V film so vložili dva milijona, zaslužili pa devet milijonov dolarjev. Vodja zločincev je bil Eli Wallach, vodja sedmerice junakov pa Yul Brynner. Neverjetno je, da je vestern iz leta 1960 dobil kar nekaj priredb, hkrati pa je treba reči, da je tudi film Sedem samurajev dobil nekaj zanimivih priredb: Nepremagljivih šest, ki se dogaja med drugo svetovno vojno, Bitka onstran zvezd, kjer se glavni junaki bojujejo v vesolju, mnogi pa vidijo Sedem samurajev tudi v nekaterih delih Vojne zvezd. A verjetno je najbolj trapasto, da je svojo priredbo, po angleško remake, dobil tudi film Sedem veličastnih iz 1960 – leta 2016 so pod enakim naslovom igrali Denzel Washington, Chris Pratt, Ethan Hawke in mnogi drugi.
Mesto angelov 1998
Nebo nad Berlinom (Der Himmel über Berlin) iz leta 1987 je eden najbolj pomembnih filmov nemškega genija Wima Wendersa. Pri scenariju mu je pomagal slovensko-avstrijski oskarjevec Peter Handke. Poetičen, a tudi političen film se dogaja v Berlinu tik pred koncem hladne vojne. Ameriška verzija v režiji Brada Silberlinga, s popularnima Nicolasom Cageem in Meg Ryan, razvrednoti vse, kar sta si Wenders in Handke zamislila, in postane nekakšna tragična ljubezenska limonada, ki pa je dosegla tisto, zaradi česar je bila posneta: zaslužili so več kot 140 milijonov dolarjev.
Na razpotju 1994
Les choses de la vie (ali po naše: življenjske stvari) je bil izjemno uspešen francoski film iz leta 1970. Govori o inženirju, ki v bolnišnici, ko mu življenje visi na nitki, razmišlja o svoji ženi (Lea Massari) in ljubici (Romy Schneider). Ameriška verzija Intersection z Richardom Gerom ni bila niti približno uspešna, čeprav sta pomagali Sharon Stone in Lolita Davidovich. Razglasili so jo za enega najslabših filmov vseh časov, Sharon Stone pa je dobila nagrado za najslabšo vlogo leta. V film so vložili 45 milijonov in zaslužili le 21 milijonov dolarjev.
Prijatelja za vedno 2017
The Upside so posneli po uspehu francoske drame Intouchables iz leta 2011. Gre za zgodbo o paraplegiku, ki najame negovalca, senegalskega priseljenca, in ta mu s svojo pozitivno energijo spremeni življenje. François Cluzet igra paraplegika in Omar Sy negovalca – film je v Franciji videlo 19 milijonov gledalcev, ameriška priredba ga ni dosegla. Patetičen film je sicer zaslužil 80 milijonov dolarjev, a sta Bryan Cranston in Kevin Hart strokovnjake razočarala. Guardian je zapisal: »Zgodba je zgrešena in osladna.«
Nina 1993
Filma o plačanki Nikiti (La femme Nikita, 1990), ki jo tajna služba izuči za hladnokrvno morilko, kaže na pravo razliko med francoskimi kriminalkami, ki mejijo na psihološke drame, in enostavnimi ameriškimi priredbami. Že izbor glavne igralke – v originalni verziji je to Anne Parillaud, v ameriški pa bleda Bridget Fonda – veliko pove. Francoski original je režiral legendarni Luc Besson, ameriško verzijo z naslovom Point of No Return pa angleški mojster komedij John Badham. Kritiki so zapisali, da je glede na original narejenih le nekaj sprememb, pa še te na slabše.
Stari 2013
Tudi korejski film o 15-letni ugrabitvi tipa, ki se po izpustitvi sprašuje, kaj se mu je zgodilo, in se maščuje, je v originalni verziji veliko bolj dodelan kot ameriška priredba. Originalni film iz leta 2003 kaže južnokorejsko produkcijo v vsej njeni brezkompromisnosti in tehnični natančnosti; dokončno uveljavitev je dosegla z množico oskarjev leta 2020 za film Parazit. Kot rečeno, ameriška verzija (Old Boy), ki jo je režiral Spike Lee, glavno vlogo zaprtega in osvobojenega modela pa je prevzel Josh Brolin, je enostavnejša in bolj potrošna, finančno pa je doživela velik poraz.
Odplavljena 2002
Med mnogimi »najslabšimi filmi vseh časov« je tudi drama Guya Ritchieja Swept Away, v kateri je glavno vlogo odigrala njegova takratna žena, popevkarica Madonna. Kritiki so film povsem razsuli, še bolj so se zgražali nad neprepričljivo igro glavne igralke. V film so vložili okoli 10 milijonov dolarjev, zaslužili pa en sam milijon. Nekajkrat manj kot originalna italijanska verzija po scenariju in režiji Line Wertmüller. Zgodba iz leta 1974 govori o bogati ženski in revnem pomorščaku, ki ji pomaga na njeni jahti, potem pa se zapleteta.
Krog 2002
Leta 1998 so japonski avtorji posneli prvo verzijo grozljivke Krog in jo kasneje podaljšali z nadaljevanji ter TV-serijami. Japonske grozljivke so (spet) postale trend in seveda so tudi ameriški producenti pristavili lonček k tej pretežno mladinski seriji filmov. A če so bili Japonci pri svojih Krogih uspešni, so zares uspeli v Hollywoodu – samo s prvim delom so zaslužili 200 milijonov dolarjev, in to kljub ne povsem zadovoljnim kritikom. Sledila sta še dva filma iz iste serije, Krog 2 in Krogi. Ter priredbe nekaterih drugih japonskih grozljivk.
Ko gre vse po zlu 2020
Leta 2014 je nagrado posebne žirije v Cannesu dobila komična drama Višja sila (Turist/Force Majeure) švedskega režiserja in scenarista Rubena Östlunda. Smučarski film je bil v Evropi zelo uspešen in povsem logično je, da ga je zagrabil Hollywood oziroma eden najmanj smešnih igralskih duetov vseh časov Julia Louis-Dreyfus in Will Ferrell. Jasno, film v svoji novi preobleki v režiji Nata Faxona in Jima Rasha ni niti približno smešen in niti približno dramatičen. Povrhu tega se izogne vsem priložnostim, ko bi lahko šel vsaj malo čez rob – recimo s smučišča v prepad.
Taksi 2004
Leta 1998 so francoski avtorji posneli eno najuspešnejših akcijskih komedij Taxi. Zgodbo je napisal Luc Besson, režiral pa Gérard Pirès. Film je zaslužil več kot 30 milijonov dolarjev, posneli pa so še štiri podobno uspešna nadaljevanja. Leta 2004, v času, ko se je v Evropi vrtela tretja verzija francoskega filma, so se vmešali Američani in posneli sicer finančno uspešen Taxi. Producent je bil spet Besson, v glavnih vlogah sta bila Queen Latifah in Jimmy Fallon. V Varietyju so zapisali, da je sramota, da je ameriška verzija slabša od že tako slabe francoske komedije.
