Kot je izpostavil Pahor, tudi 12 let kasneje meni, da je bil okvirni dogovor o odpravi slovenske blokade hrvaških pogajanj za vstop v EU in o načinu rešitve mejnega vprašanja »prelomnega pomena« - ne le za vstop Hrvaške v EU in reševanje mejnega spora, ampak tudi za »politično, gospodarsko in čisto medčloveško sodelovanje med državama«. Po letih incidentov, nesporazumov in varnostnih skrbi je prišlo do nujno potrebnega olajšanja, je spomnil.
Obenem je dal njemu in Kosorjevi takrat neko širšo »avtoriteto«, ki jima je omogočila, da sta marca 2010 sklicala prvo srečanje v okviru procesa Brdo-Brioni, ki se nadaljuje in ostaja ena najpomembnejših političnih pobud na Zahodnem Balkanu, je dejal.
V zvezi s tem je pozdravil četrtkovo odločitev srbskega predsednika Aleksandra Vučiča ter premierjev Severne Makedonije in Albanije, Zorana Zaeva in Edija Rame, za pobudo Open Balkan, saj meni, da to spodbuja vsestransko sodelovanje držav v regiji in bo prispevalo k temu, da EU vidi Zahodni Balkan kot celoto.
Pahor je izpostavil, da je kljub še vedno različnim stališčem Slovenije in Hrvaške »problem meje rešen« in »meja določena«. Tisto, kar ni rešeno, ostaja demarkacija in te ni mogoče opraviti brez dogovora obeh vlad, a to je veliko manjši problem od mejnega. Izrazil je prepričanje, da bo tudi Hrvaška to slej kot prej uvidela in bo prišlo do dogovora o demarkaciji v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča.
Kot drugo ključno sporočilo danes je predsednik izpostavil, da podpira vstop Hrvaške v schengen, in to brez pogojevanja Slovenije s sprejetjem arbitražnega sporazuma oziroma demarkacijo meje, saj je ta »v slovenskem, hrvaškem in evropskem interesu«.
Kosorjeva je medtem izrazila prepričanje, da Hrvaška danes ne bi bila članica EU, če se s Pahorjem pred 12 leti ne bi uspela dogovoriti o načinu reševanja mejnega spora in če ne bi premogla »dovolj poguma in modrosti«, da sta nato vztrajala naprej. Okoliščine so se namreč vmes bistveno spremenile, kar dokazuje položaj, v katerem so danes države Zahodnega Balkana.
Današnje sporočilo bivše hrvaške premierke drugim politikom je tako bilo, da naj »gradijo mostove zaupanja«, tako kot sta jih ona in Pahor. Kot je še dodala, sta prav ona dva dokaz, da so celo v politiki prijateljstva mogoča in lahko trajajo.
Oba s Pahorjem sta sicer spomnila, da je njuno ravnanje terjalo obilico poguma in medsebojnega zaupanja, in zatrdila, da danes ne bi ravnala nič drugače, kot sta pred 12 leti. Pahor je njun odnos od Trakošćana pa vse do podpisa arbitražnega sporazuma in kasnejšega vstopa Hrvaške v EU označil kot »vzor zaupanja, dialoga, sodelovanja, ki je nek navdih tudi za prihodnje rodove«.
Pobudo za današnje srečanje, ki je potekalo dan pred 12. obletnico dogovora na Trakošćanu 31. julija 2009, je dala Kosorjeva.
