»Odločitev sprejemamo, pri tem pa opozarjamo na stopnjevanje groženj, ki ščuvajo k nasilju tako pred ministrstvom kot pred domovi uslužbencev ministrstva,« so v torek še zapisali na ministrstvu.
Akcija za kulturo, izvedena na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi, ki je potekala 23. oktobra lani, je bila med drugim odziv na odločitev ministrstva, da se morajo zaradi obnove stavbe na Metelkovi 6 nevladne organizacije od tam izseliti do konca januarja. Izvedla jo je skupina anonimnih predstavnikov aktiva delavk in delavcev v kulturi. Kot so sporočili po akciji, zahtevajo odstop ministra Vaska Simonitija, spisali so tudi njegovo odstopno izjavo.
Pred ministrstvom so tudi razpostavili pisarniške mize za kulturne odločevalce: poleg ministra Simonitija so jih dobili še Ignacija Fridl Jarc, Miro Petek, Alenka Gotar, Mitja Iršič in Vesna Jurca Tadel. Med njihovimi "delovnimi zaznamki" je bilo mogoče prebrati slogane Smrt umetnosti, Pohojsajmo filme, Deložirajmo M6 in Zasužnjimo RTV. Na vsaki mizi je bila poleg mlakuž rdeče barve tudi odstopna izjava.
Po Simonitijevem je šlo za grožnjo s smrtjo
Minister Simoniti je v odzivu na omenjeno akcijo ocenil, da gre za grožnjo s smrtjo njemu in njegovim sodelavcem. Ravnanje je označil za skrajno nevarno in policijo pozval k takojšnjemu ukrepanju. Kot je povzel v izjavi za javnost, je prizor pred njegovim ministrstvom predstavljal »pisarno po umoru: na cesto so postavljene mize, obrizgane z barvo, ki predstavlja kri, na mizah so jasno napisana imena sodelavcev«.
»Od politike se pričakuje, da je do marsikatere provokacije strpna. Toda, ko gre za grožnjo z likvidacijo ne le politiku, temveč tudi uradnikom, ki opravljajo svoje delo, je potrebno jasno povedati, da so šle stvari predaleč,« je tedaj v odzivu zapisal Simoniti.
Sodišče v protestu ni videlo resne grožnje
Sodišče je sprejelo odločitev, da »v konkretnem primeru ni šlo za objektivno grožnjo z napadom na življenje ali telo oškodovancev«.. Zapisali so, »da sta osumljenca skupaj z ostalimi protestniki s tem sicer povzročila vznemirjenje oškodovancev, vendar pa takšno ravnanje še ni inkriminirano in kaznivo«.
»Takšno ravnanje ni takšne narave, da bi ga lahko označili kot resno grožnjo in iz katerega bi izhajal namen osumljenih, da so oškodovancem resno grozili z napadom na njihovo življenje ali telo, temveč je šlo, kot sta se osumljenca sama izrazila, za umetniški projekt kot očitne provokacije zaradi nezadovoljstva,« so zapisali na tožilstvu.
