Medtem ko je Michael Jackson leta 2009 umrl zaradi prevelikega odmerka propofola, anestetika, ki mu ga je dal zdravnik, je bil za Princea leta 2016 usoden fetanil, ki ga je jemal zaradi bolečin v kolkih, sumi pa se, da tudi kot rekreativno mamilo. Nobenega torej ni šteti med resne narkomane. Prince naj bi fetanil začel jemati za tem, ko je operacijo kolkov, s katerimi je imel težave, zavrnil zaradi verskega prepričanja. V zrelih letih je postal Jehovova priča, medtem ko je Jackson kot Jehovova priča odrastel. Njegova mama je bila privrženka ločine, ki pa jo je sam zapustil, potem ko so Jehovove priče protestirale proti videu za njegovo skladbo Thriller.
Jacksona in Princea je komercialno nemogoče primerjati, kajti Jackson je bil vsaj dvakratnik Princea v vseh pogledih. Če je Prince prodal skupno 150 milijonov nosilcev zvoka, jih je Jackson 350. Obenem je imel Jackson trinajst prvih mest na ameriški lestvici, Prince pa pet. Pa vendar: če kdo, potem je bil Jacksonov rival Prince, sploh v poznejšem obdobju, okoli leta 2004, ko je bil s 56,5 milijona dolarjev letnega prihodka najbolje plačani glasbenik na svetu. A prav Jackson mu je bil tistega leta le stežka konkurenca, kajti v tistem času je proti njemu potekal drugi sodni proces zaradi obtožb pedofilije. A težave z obtožbami na račun spolnega nasilja je imel pa tudi Prince. Vsaj posthumno, ko je leta 2021 Sinead O'Connor izjavila, da jo je spolno napadel, a mu je pobegnila.
Individualist in ekipni igralec
Oba sta bila iz glasbenih družin. Medtem ko je Jackson izhajal iz družinske zasedbe Jackson 5, je bil Prince potomec jazz pianista in jazz pevke iz Minneapolisa, rodnega mesta Boba Dylana. Odrsko ime je pravzaprav povzel po očetu, ki se je sicer pisal Nelson, a je nastopal kot Prince. In oče Prince je za sina Princea napisal tudi nekaj skladb, kljub temu da je drugi veljal za enega najbolj delovnih ljudi v poslu. Malodane ves čas je preždel v svojem studiu in snemal. Skupaj naj bi napisal blizu tisoč skladb, nekatere, kot so Nothing compares, Manic mondays in I feel for you, pa so bile uspešnice v izvedbi drugih. Bil je izrazit individualist, ki je malodane vse inštrumente za pesmi odigral sam. Na albumu Dirty mind iz leta 1980, ki ga je posnel za tem, ko je pri 19 letih podpisal pogodbo z Warner Records, je odigral sedemindvajset inštrumentov.
Jackson je bil medtem bolj ekipni igralec. Na zanj prelomnem albumu Off the wall iz leta 1979 je zbral ekipo, ki ni mogla zgrešiti. Za producenta je vzel jazzerja Quincyja Jonesa, sicer sošolca Jožeta Privška z glasbene akademije Berkley, med avtorji skladb pa sta se med drugim pojavila tudi Paul McCartney in Stevie Wonder. A Don't stop til you get enough, največja uspešnica z albuma, kot še marsikatera kasneje, je nosila Jacksonovo avtorstvo. Z Off the wall je postal pop ikona. V smokingu, čevljih college in belih nogavicah. Še bolj z albumom Thriller iz leta 1983, ki je s sedemdesetimi milijoni prodanih primerkov najbolje prodajani album vseh časov. Kar sedem skladb z albuma se je na lestvici uvrstilo med deset, Beat it in Billie Jean pa sta bili prvi. To so bili časi, ko mu je Pepsi Cola plačala trinajst milijonov dolarjev za reklamo, pa niso bili edini. To je bil tudi čas, ko je z Lionelom Richiejem soustvaril skladbo We are the world in ko je bil oklican za kralja popa.
Fiasko na koncertu Jamesa Browna
Odnos med Jacksonom in Princeom se je začel krhati po letu 1983 oziroma Thrillerju, ko Prince še ni bil tako uspešen, kot je postal leto kasneje, ko je izdal film Purple rain in glasbo zanj. Kar je bil Thriller leta 1983, je bil Purple rain leta 1984. Album leta, samostojna pesem leta, film leta. V komercialnem smislu, seveda. Združiti vse to ni uspelo nikomur ne pred njim ne po njem. A leto prej je bilo drugače in na koncertu Jamesa Browna v Los Angelesu, ki je obema predstavljal najvišjega vzornika, je boter funka na oder poklical Michaela Jacksona, ki je bil v občinstvu.
Ne ve se, ali je šlo za dogovorjeno ali nedogovorjeno potezo. Jackson je prišel na oder, pokazal nekaj plesnih potez, značilnih za Browna, dodal svoj »moonwalk« in odpel nekaj Brownih fraz v mikrofon. Občinstvo je bilo navdušeno. Potem pa se je Jackson približal Brownovemu ušesu in mu dejal, naj na oder povabi tudi Princea, ki je bil prav tako v občinstvu. Brown zanj prej niti ni slišal, vseeno pa ga je poklical. Prince se je odzval, kar pa se zanj ni dobro končalo. Najprej je prijel kitaro, na kateri pa mu ni uspelo pokazati nič od veščin, zaradi katerih se ga danes uvršča med največje virtuoze tega inštrumenta. Menda mu ni ustrezal zvok, zato je inštrument odložil in poskusil s plesom ter posnemanjem Browna, kar pa prav tako ni bilo uspešno. Na koncu je po sestopu z odra še podrl reflektor in padel med občinstvo. Jackson je v tistem soočenju gladko zmagal, pri čemer pa se je težko znebiti vtisa, da je bil on pripravljen in trezen, Prince pa niti ne. In bil je besen. Menda je po koncertu v avtu čakal na Jacksona, da bi ga povozil. Dogodka mu ni odpustil do konca življenja.
Prince zavrnil Live Aid
Quincy Jones je Jacksona in Princea skušal združiti pri projektu Live Aid oziroma pri snemanju pesmi We are the world, kar pa je Prince zavrnil. Jones je poskusil še enkrat. Za skladbo Bad leta 1987 je predvidel, da bi šlo za duet obeh pevcev, a je Prince zavrnil tudi to. V tistem času sta sicer še govorila, vendar pa zaupanja ni bilo. Med dogovarjanjem za skladbo Bad je Prince Jacksonovo ekipo obiskal z velikim belim paketom, na katerem je bilo napisano Camille, kar je bil njegov zasebni naziv za Jacksona. Jackson darila ni sprejel. Menda se je bal, da gre za vudu urok, ki mu ga je Prince pripravil.
Dokončno pa se je njun odnos skalil leta 1988, ko je Jackson v avtobiografskem filmu Moonwalker na vprašanje o Princeu odgovoril: »Dokazal sem se, ko sem bil res še majhen. Ni pravično. Počuti se, kot da sem njegov tekmec. Upam, da se bo spremenil, kajti lahko se poškoduje. Je tip, ki bi lahko naredil samomor. Nimam rad, da se me primerja s Princeom. Je eden najbolj nevljudnih ljudi, kar sem jih spoznal.« In ko je leta 2006 v Las Vegasu obiskal njegov koncert, ga je Prince izsledil v občinstvu, se približal robu odra in mu nekaj časa divjaško napadalno igral v obraz.
Dve strani istega kovanca
Prince vsekakor predstavlja drugo stran istega funk kovanca kot Jackson. Če se je kralj popa vedel po meri najširšega občinstva, je Prince izzival z »gejevskim« videzom, z nastopanjem v tangicah in seksualno neposrednimi besedili. Ko je Elizabeth Gore, soproga ameriškega podpredsednika Ala Gora, slišala, da njuna hči posluša Darling Nikki, eno njegovih skladb, v kateri omenja masturbiranje, je ustanovila starševsko organizacijo, ki je začela bedeti nad primernostjo besedil za otroke. Prince je bil na vrhu seznama umazanih. Na drugi strani je bil Michael Jackson sprejet pri Ronaldu Reaganu in tudi sodeloval v akcijah ozaveščanja glede alkohola in mamil. Pa vendar – Michael Jackson je enega svojih otrok poimenoval Prince.