Računsko sodišče je revizijo izvedlo med v obdobju med 1. januarjem 2017 in 31. julijem 2020. Kot so pojasnili, Slovenija od leta 2013 do decembra 2017, ko je vlada sprejela Strategijo 2030, ni imela krovnega strateško-razvojnega dokumenta, v katerem bi bil začrtan dolgoročni razvoj države. Strategija 2030 vsebuje 12 strateško-razvojnih ciljev v okviru petih strateških usmeritev, pri čemer je pomembno, da so cilji in strateške usmeritve Strategije 2030 povezani s cilji trajnostnega razvoja Agende 2030, ki je nadnacionalni dokument, ki spada med mednarodne politične zaveze Slovenije, sprejete na skupščini Združenih narodov.
Sistem uresničevanja Strategije 2030 je opredeljen v strategiji, zakonu o javnih financah in uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna. Kot so opozorili, ni nikjer opredeljeno, na kakšen način se zagotavlja veljavnost Strategije 2030, ki je kot dokument vlade izpostavljena volji vsakokratne vlade. »Opisano lahko predstavlja precejšnjo negotovost tako glede vsebine strateško-razvojnih ciljev kot tudi uresničevanja dolgoročnih strateško-razvojnih ciljev,« so izpostavili.
Vlada ni ustanovila sveta za razvoj
V omenjenih dokumentih so naloge in cilji vlade, finančnega ministrstva, službe za razvoj in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) po oceni računskega sodišča jasno opredeljeni. Za medresorsko koordinacijo uresničevanja Strategije 2030 na državni ravni je predvideno, da vlada ustanovi svet za razvoj, v katerega bodo vključeni predstavniki socialnih partnerjev, zasebnega sektorja, civilne družbe, strokovnih institucij, regionalnih in lokalnih skupnosti ter vlade. A kot so opozorili, vlada tega sveta v obdobju revizije ni ustanovila.
»Prav tako ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, ni delovala predvidena delovna skupina za razvojno načrtovanje, katere temeljni namen je bila koordinacija procesa usklajevanja in medresorskega povezovanja, izvajanja in spremljanja razvojnih politik,« so navedli.
Srednjeročno načrtovanje izvajanja strategije in agende zaradi covida-19 odloženo
Zakon o javnih financah določa začetek uresničevanja Strategije 2030 tako, da se državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija vladi prvič predložita v sprejetje za leto 2020. V času revizije dokumenta vladi nista bila predložena. Gre sicer za posledico sprejetja zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19 28. aprila 2020. S tem je bilo predvideno srednjeročno načrtovanje izvajanja Strategije 2030 in Agende 2030 odloženo.
Umar je od sprejetja Strategije 2030 pripravil tri poročila o razvoju, in sicer leta 2018, 2019 in 2020. V omenjena poročila so bili vključeni tako imenovani kazalniki uspešnosti. Na računskem sodišču so ob tem poudarili, da je bila zaradi kratkega obdobja po sprejetju Strategije 2030 in s tem omejene razpoložljivosti podatkov za kazalnike uspešnosti, celovitost poročanja omejena.
»V obdobju, na katero se nanaša revizija, na ravni državnega programa razvojnih politik in državnega proračuna ni bilo jasno določeno, ali je vzpostavljen poseben sistem poročanja za spremljanje uresničevanja Strategije 2030 in Agende 2030 oziroma ali je poročanje načrtovano v okviru že obstoječih postopkov poročanja. Spremljanje učinkovitosti in uspešnosti uresničevanja Strategije 2030 v obdobju, na katero se nanaša revizija, zato ni bilo mogoče na predviden način,« so zapisali.
Računsko sodišče je revidirancem podalo priporočili za izboljšanje poslovanja v prihodnje, predložitve odzivnega poročila pa ni zahtevalo. Tako je predlagalo, da se preuči ali je ustrezno, da je razvojno načrtovanje urejeno zgolj v podzakonskem predpisu. Predlaga tudi preučitev možnosti, da bi bila strategija razvoja Slovenije kot krovni strateško-razvojni dokument Slovenije predmet širšega konsenza in zaveza na ravni DZ kot najvišjega predstavniškega telesa v državi, ki bi tudi bdel nad njegovim uresničevanjem.
