Nekaj podobnega velja tudi za raziskave v medicini. Če se osredotočimo na sedanje zdravstvene razmere in prizadevanja številnih znanstvenikov z vsega sveta pri izdelavi cepiva in morda zdravila za eradikacijo virusa, ki povzroča tako hudo zdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, potem je naravnost nerazumljivo, da je toliko »znanstvenikov«, ki nasprotujejo cepljenju in celo aktivno podpihujejo odklanjanje cepljenja.
Če parafraziram izjavo prvega človeka, ki je stopil na lunino površino, potem bi lahko dejal: »Cepljenje je majhen korak za človeka, a velik napredek za človeštvo.« Skozi zgodovino je človek odkrival bolj ali manj uspešne načine boja proti številnim nalezljivim boleznim, ki so zahtevale milijone življenj. Prav tako so bili v preteklosti tudi taki, ki so nasprotovali vsemu in vsakomur, in taki, ki so sprejemali takratne ukrepe kot nekaj nujnega. Zgodovina nas uči, da je človeštvo premagalo številne bolezni, z nekaterimi pa se še vedno bori na vse mogoče načine.
Pa pustimo covid-19. Resda o tej bolezni še marsičesa ne vemo in vsak dan prihajamo do novih in novih spoznanj, verjamem pa, da bo človeštvo premagalo tudi to hudo nalezljivo bolezen, ki je doslej zahtevala že več kot štiri milijone žrtev, za točno število pa tako in tako ne bomo nikoli vedeli, kar velja tudi za druge nalezljive bolezni. Seveda pa mora pri tem sodelovati velika večina ljudi.
Na primerih drugih bolezni lahko ponazorimo probleme, s katerimi se človeštvo spopada vse od prazgodovine. Tako je bila še nedolgo tuberkuloza eden glavnih zdravstvenih problemov človeštva. Že pri egiptovskih mumijah so namreč našli spremembe, ki ustrezajo posledicam okužbe z bacilom tuberkuloze, ki je bila strah in trepet (in je v nekaterih delih sveta še vedno). Zaradi tuberkuloze so umrli številni naši znani predniki, in tudi ko je nemški zdravnik Robert Koch odkril povzročitelja tuberkuloze, je trajalo še več desetletij, preden so bila odkrita učinkovita zdravila za zdravljenje te smrtno nevarne bolezni. In treba je odkrito povedati, da so vsa zdravila za zdravljenje tuberkuloze tudi toksična, z resnimi stranskimi učinki. Tako denimo eno najbolj učinkovitih zdravil streptomicin povzroča okvaro sluha ali celo trajno gluhost in nekatera druga okvaro jeter.
Včasih so bili pri nas obvezni pregledi vsaka štiri leta za vse odrasle prebivalce in obvezno cepljenje proti tuberkulozi, če ni bilo mogoče ugotoviti, da je nekdo imun proti tuberkulozi. Do uvedbe prvih učinkovitih zdravil so obstajali načini zdravljenja, ki so znatno omejevali svobodo gibanja, saj so bili bolniki več let prisilno izolirani od drugih ljudi v zdraviliščih za tuberkulozo, ki so bila locirana v klimatsko ugodnih razmerah z veliko sončnih dni, v zavetju gozdov in daleč od urbanih središč. To so bila pri nas denimo Golnik, Slivniško Pohorje nad Mariborom, Topolšica pri Velenju itd. Takrat je bilo klimatsko zdravljenje, poleg zelo invazivnih kirurških metod, pač edini način zdravljenja. Tudi takrat so se verjetno bolniki in svojci spraševali, ali so takratni načini zdravljenja res smiselni in potrebni ali pa pomenijo oviranje svobode gibanja in združevanja.
In da omenim eno hujših bolezni v tropskih krajih, malarijo, ki jo povzroča parazit plazmodij, ki ga prenaša komar, imenovan anofeles. Bolezen je v nekaterih tropskih krajih endemična (omejena na določeno območje) in vsak pameten, ki gre na ta območja, jemlje preventivno antimalarike. Lahko pa tudi tvega in kar bo, pa bo.
V tropskih krajih pa je zelo nevarna tudi rumena mrzlica, ki jo povzročajo tako imenovani arbovirusi in se pojavlja predvsem pri opicah, prenašajo pa jo komarji. Bolezen je tako nevarna in huda, da morajo biti ljudje, ki prihajajo na območja, kjer je ta bolezen razširjena, obvezno cepljeni, sicer ne smejo vstopiti v te države. Razen imunosti, ki jo dosežemo s cepljenjem, pač ni drugega učinkovitega načina, domorodci pa so menda imuni.
Da se sedaj vrnem k problemu trenutno najbolj aktualne zdravstvene teme. Če bi astronavti dvomili o dosežkih znanosti, si verjetno ne bi nikoli upali sesti v vesoljsko plovilo in bi raje ostali na Zemlji. Za obvladovanje in zaustavitev širjenja okužb z virusom, ki povzroča bolezen covid-19 (corona virus disease 2019), zaenkrat ni drugega načina, kot je precepljenost čim večjega števila ljudi, pa če je to komu to všeč ali ne. Računati na čredno imunost ali spontano ozdravitev je nespametno in v nasprotju z dognanji znanosti ter povsem »za luno«.
Zato je cepljenje skupaj z drugimi preventivnimi ukrepi (tudi nošenje mask) majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo.
Prim. dr. Marjan Fortuna je zdravnik in publicist.
