Ko pomislimo na Jožeta Plečnika, se pred našimi očmi največkrat pojavi podoba Tromostovja, Narodne in univerzitetne knjižnice in pokopališča Žale, nekateri Ljubljančani se bodo hitro spomnili predvsem Križank, drugi propadajočega stadiona, tretji fascinantne cerkve sv. Mihaela v Črni vasi... Pozorni poznavalci bodo pripomnili, da je prišlo na razstavi v Vatikanskih muzejih pred dvema letoma končno v ospredje tudi njegovo mojstrstvo pri oblikovanju liturgičnega posodja, manj znan pa je njegov prispevek pri razvoju slovenske tipografije. V Plečnikovi hiši v Trnovem je zato vse do 17. oktobra na ogled razstava Črkovna vrsta Plecnik, ki slavnega arhitekta predstavlja tudi kot grafičnega oblikovalcu.
Nobenega dvoma ni, da je Plečnik svoje projekte od začetnega arhitekturnega načrta do končnih detajlov na zgradbi načrtoval celostno in skrbno, in nič drugače ni z napisi na spomenikih, knjižnimi prelomi, naslovnicami, dodatki v obliki ornamentov, inicialk… Kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok denimo izpostavlja Plečnikove izvirne skice za revijo Dom in svet in knjigo Stori to, kakor tudi različne tipografije, ki jih je uporabljal za oblikovanje knjig pa razne napise in letake.
Slog slovenske črke
V arhivsko gradivo sta se zakopali tudi Alja Herlah in Krista Likar iz oblikovalskega studia Type Salon, avtorici razstave. »Če Plečnikovo arhitekturo obravnavamo kot slovenski nacionalni slog, lahko na podoben način govorimo tudi o prepoznavnem slogu slovenske črke, na katerega je vplival z dovršeno načrtovanimi črkovnimi formami. Tudi pri črkovnih oblikah zasledimo domiselno kombinacijo klasicizma in modernizma, pa tudi pridih secesije. V smislu uporabnosti so Plečnikove skice črk in napisov univerzalne in celo presegajo posamezne umetniške sloge in obdobja,« ob tem poudarja slednja. Skozi forme Plečnikovih črk se namreč določeni parametri vedno znova ponavljajo – izstopajo denimo geometrijske črkovne oblike, brezserifni zaključki potez, humanistični slog prirezanih zaključkov ter komaj opazen kontrast v odebelitvah potez.
Oblikovalki sta ob raziskovanju njegovega življenja, del in načel poučevanja oblikovali novo črkovno vrsto, imenovano Plecnik, ki sicer definira prepoznavne črkovne forme, nastale pod Plečnikovim svinčnikom, a ne gre zgolj za digitalizacijo njegovih skic. »Nova črkovna vrsta odraža način, kako dojemava Plečnika skozi črkovne forme v povezavi s trenutnimi trendi v oblikovanju,« dodaja še Alja Herlah. Črkovno vrsto Plecnik – oblikovalki sta se uporabi šumnikov izognili, ker deluje v več kot 200 jezikih – lahko največji navdušenci zakupijo tudi na spletu. šum
