Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini od leta 1995 na osnovi resolucije varnostnega sveta Združenih narodov nadzoruje izpolnjevanje daytonskega sporazuma. Vsakih šest mesecev za svoje delo odgovarja predstavnikom zunanjih ministrstev več kot 50 držav, tako imenovanemu svetu za uveljavljanje miru v BiH, ki visokega predstavnika formalno tudi imenuje.
Na tej funkciji ima zelo široka pooblastila, tako lahko celo razreši demokratično izvoljene nosilce funkcij, razglasi zakone in ustanavlja nove upravne organe. Ker so odločitev o tako širokih možnostih ukrepanja sprejeli na zasedanju sveta za uveljavljanje miru v BiH decembra 1997 v Bonnu, jih pogosto imenujejo kar bonska pooblastila. Od leta 2009 do 31. julija 2021 funkcijo visokega predstavnika opravlja avstrijski diplomat (in koroški Slovenec) Valentin Inzko, 1. avgusta ga bo nasledil Nemec Christian Schmidt, politik bavarske krščanskosocialne unije.
Inzko je v času svojega mandata razrešil dva nosilca funkcij in zamenjal 13 zakonov, vseh 35 odločitev, ki jih je sprejel v tej funkciji od marca 2011 do avgusta 2014, se je nanašalo na odpravo njegovih prejšnjih ali odločitev njegovih predhodnikov, zadnjih let šest ni sprejel nobene odločitve, so bili ostri njegovi kritiki v zadnjem času, češ da ni dovolj izkoristil pooblastil, ki mu jih je ta funkcija dajala. Inzko je možnost, da bo zahteval zakon, ki kaznuje negiranje genocida, nakazal že ob 26. obletnici pokola v Srebrenici 11. julija letos, takšno obljubo pa je svojcem žrtev dal že davno.
Obljuba svojcem žrtev, dana že davno
Spremembe zakona predvidevajo, da se osebo, ki javno poziva k nasilju ali sovraštvu proti skupini ljudi ali posameznikom na osnovi njegove rase, barve polti, vere ali nacionalne pripadnosti, lahko kaznuje z odvzemom prostosti do treh let. Tisti, ki zanika zločine genocida, zločine proti človeštvu in je za ta dejanja pravnomočno obsojen, pa lahko pričakuje kazen od šestih mesecev do pet let zapora.
Inzko svojo odločitev utemeljuje s prepričanjem, da imata zanikanje množičnih zločinov in odgovornosti zanje ter manjkajoča zaščita žrtev teh zločinov in sistematičnih zlorab katastrofalne posledice v družbi. »Sovražni govor, poveličevanje vojnih zločincev in revizionizem, torej javno zanikanje genocida in vojnih zločinov, preprečuje enoten pogled na preteklost neke družbe, predstavlja ponavljajoče se poniževanje žrtev in njihovih svojcev, podaljšuje krivice in ogroža odnose med narodi v Bosni in Hercegovini.«
Inzko ob tem poudarja, da njegov poseg v kazenski zakonik ne pomeni obtoževanja kolektivne krivde, temveč zahteva odgovornost individualnih storilcev, saj se brez tega družba ne more osvoboditi preteklosti. Da je vendarle posegel po možnosti, ki mu jo dajejo bonska pooblastila, je utemeljil tudi s tem, da so doslej srbski nacionalisti vse zakonske pobude v to smer blokirali z vetom. Inzkovo odločitev je podprlo tudi veleposlaništvo ZDA v Sarajevu, od koder so sporočili, da je zanikanje genocida in glorificiranje vojnih zločincev nesprejemljivo.
