Kar se je pred leti zdelo kot čista znanstvena fantastika, je za slovensko košarkarsko reprezentanco postalo realnost. Potem ko je na krilih izjemnega Gorana Dragića, pragmatičnega selektorja Igorja Kokoškova in vzhajajoče zvezde Luke Dončića Slovenija leta 2017 šokirala Evropo in postala prvak stare celine, je zdaj pod vodstvom že globalnega superzvezdnika Dončića in samozavestnega novinca med selektorji Aleksandra Sekulića prišla do novega mejnika – uvrstitve na olimpijske igre. Rajanje je bilo kratko, a sladko, krstni nastop izbrane vrste pod petimi olimpijskimi krogi pa je pred vrati. V ponedeljek ob 6.40 po slovenskem času bo nasprotnik svetovni podprvak Argentina.
Slovenska reprezentanca se je v zadnjem tednu mudila na pripravljalnem kampu v Fukui, v sredo pa dopotovala v olimpijsko vas v Tokiu, kjer je včeraj tudi že preizkusila parket Saitama Super Arene, kjer bodo potekali olimpijski boji. »Pripravljalni tabor smo dobro izkoristili. Poudarek na treningih je bil predvsem na naši igri. Pogledali smo kar nekaj posnetkov tekem iz Kaunasa, jih s trenerji analizirali in si prizadevali za odpravo pomanjkljivosti. V ekipi je opazno veliko pričakovanje pred začetkom olimpijskega turnirja, s prihodom v Tokio in olimpijsko vas je vznemirjenje še večje. Občutki so neverjetni. Lepo je videti številne športnike na istem mestu in zelo veseli smo, da smo tu. Komaj čakamo, da se vse skupaj začne,« je prve vtise zbral slovenski organizator igre Luka Rupnik. Slovenija se bo ob Argentini v skupini C pomerila še z Japonsko in Španijo. Pred uvodno tekmo smo pregledali prednosti in slabosti reprezentance ter na kratko analizirali prvega tekmeca.
1.
Kljub debiju izkušnje že imajo
Ob Češki bo Slovenija edina med dvanajsterico nastopajočih, ki bo na olimpijskih igrah nastopila prvič. Ob tem bo država z daleč najmanjšim številom prebivalcev na košarkarskem turnirju. A vse to slovenskih igralcev ne zanima. Pomembnih tekem so v svojih karierah vajeni, zato se jim na olimpijskem parketu kolena ne bi smela šibiti. Luka Dončić, Klemen Prepelič, Vlatko Čančar, Jaka Blažič, Edo Murić, Aleksej Nikolić in Žiga Dimec so bili člani reprezentance že pri pohodu na naslov evropskega prvaka. Zoran Dragić je pri 32 letih najstarejši igralec v izbrani vrsti, Mike Tobey pa resda reprezentančnih izkušenj praktično nima, a je izkušnje nabiral v klubih. Morda jih imajo v tem smislu še najmanj Luka Rupnik, Gregor Hrovat in Jakob Čebašek, a omenjena trojica ne spada med nosilce Sekulićeve zasedbe.
2.
Moč kolektiva
Čeprav ima slovenska reprezentanca v moštvu izjemnega Luko Dončića, ki pri 22 letih že spada med najboljše posameznike na svetu, ima Aleksander Sekulić na voljo le še enega posameznika iz lige NBA Vlatka Čančarja, ki za zdaj onkraj Atlantika pobira drobtinice, ter trojico, ki je nastopala v evroligi (Klemen Prepelič, Zoran Dragić, Mike Tobey). Jasno torej je, da na papirju to ni ena od najmočnejših slovenskih reprezentanc do zdaj, a tako je bilo tudi na evropskem prvenstvu leta 2017. Tedaj je do izraza prišla moč kolektiva, ki je dihal kot eno. Enako se dogaja zdaj. Medtem ko so v Helsinkih in Carigradu vsi sledili ter se podredili Goranu Dragiću, se zdaj Luki Dončiću.
Vzdušje v slovenski reprezentanci po doživetem in videnem skoraj ne bi moglo biti boljše, to pa je morda celo najpomembnejši element za morebitni uspeh. Tega se dobro zaveda tudi selektor Sekulić, ki je ravno zato zelo samozavesten. »Individualno se težko primerjamo z najboljšimi reprezentancami na olimpijskem turnirju, a mi imamo zelo močan kolektiv. In z močnim kolektivom ter kolektivno igro, ki jo igramo, lahko premagamo vsakega v Tokiu. Morda se sliši prepotentno, a v to verjamem,« je povedal Aleksander Sekulić.
3.
Izjemen napad, manj obramba
Pod vodstvom Luke Dončića je slovenski napad naravnost strupen. To so na kvalifikacijskem turnirju v Kaunasu na svoji koži občutile po vrsti Angola, Poljska, Venezuela in Litva. Slovenija je povprečno na tekmo dosegla kar 106 točk, kar je v reprezentančni košarki redko in bolj značilno za tisto v ligi NBA. Svoje so ob Dončiću dodali še drugi, ki so iz klubov prišli izjemno pripravljeni in predvsem samozavestni.
Strokovni štab je po besedah Sekulića storil vse, da bi zadržal dobro formo igralcev, hkrati pa dodal nekaj malenkosti v igri. »V Tokiu bomo nadgradili tisto, kar smo pokazali v Kaunasu. Dodali smo nekaj novih stvari tako v napadu kot v obrambi. Predvsem takšne, da se bomo lažje prilagodili igri nasprotnikov,« je pojasnil Sekulić. Če kaj, je reprezentanca nekaj slabosti pokazala v igri v obrambi, kar pa so z dobrim napadom uspešno skrili. A jasno to ni ušlo selektorjevemu očesu, ki je imel zdaj dovolj časa, da je naredil potrebne korekcije. Kolikor je pač lahko. Dejstvo namreč je, da je reprezentanca sestavljena iz izrednih napadalnih igralcev, in to je pač treba izkoristiti. Še največ težav utegne Slovenija imeti zaradi pomanjkanje višine, zlasti proti visokim Špancem.
4.
Pomembnost prve tekme
V četrtfinale olimpijskega turnirja zagotovo potujejo prvo- in drugouvrščene reprezentance iz treh skupin ter dve najboljši tretji. To pa pomeni, da je vsaka tekma še kako pomembna. Za Slovenijo utegne biti že prva z Argentino kar ključna, saj lahko zmaga na uvodu ekipo ponese, poraz pa ji poreže krila. Južnoameriška reprezentanca je v deželo vzhajajočega sonca pripotovala v najboljši postavi in polna samozavesti. Na zadnjem svetovnem prvenstvu so igralci selektorja Sergia Hernandeza prijetno presenetili, saj so klonili šele v velikem finalu proti Španiji. Argentino krasi nekoliko nenavaden slog igre, v katerem je veliko hitrih zaključkov in improvizacije, zaradi česar jih je težko braniti, ne manjka pa niti grobih prijemov. Dirigentsko palico v igri vihti Facundo Campazzo, nesporni vodja tako na parketu kot zunaj njega pa je zimzeleni 41-letni Luis Scola.
»Moji pomočniki že dolgo spremljajo Argentino, zato bomo dobro pripravljeni. Gre za izredno izkušeno moštvo, ki ve, kako igrati na velikih tekmovanjih. Veliko se v igri Argentine vrti okoli Scolaja, ki je kljub letom odlično fizično pripravljen. Potem so tu Campazzo, Laprovittola, Vildoza, Deck… Skratka, gre za izjemno reprezentanco,« je prvega nasprotnika ocenil Sekulić. Argentinci v pripravljalnem obdobju niso blesteli, saj so v Las Vegasu izgubili pripravljalne tekme proti Avstraliji, Nigeriji in ZDA. A s podobno slabo popotnico so prišli leta 2019 tudi na svetovno prvenstvo in nato osvojili srebro.
