Vsekakor so tudi posnetki »hudega bolnika«, ki je igral košarko in se je kar dolgo izogibal zaporu, dokaz, da smo vsi državljani enakopravni, samo eni so malo bolj. Tudi igranje policijske godbe temu znanemu zaporniku z Doba na primer ob njegovih obiskih predsednika države in ob proslavah je »malo« čudno in daje vsaj zmedena simbolna sporočila.

Pa ne, da ne bi človek privoščil normalnega bogataškega življenja vsem, ki so na pošten način prišli do njega. Tudi nimam nič proti resocializaciji zapornikov.

Ampak pomislek imam pri vseh, ki so deklarirano – s sklepi – ustavno nepogrešljivi in ne smejo biti obsojeni oziroma postopek zastara. Ali pa so, kot na primer opisani Igor Bavčar v brošuri Stali smo in obstali, tako »državotvorni« in pomembni, da lahko delajo, kar koli hočejo. Za ta svoj status imajo tako zaradi denarja kot »zaslugarstva« pri osamosvojitvi poseben »naddržavljansko« enakopraven položaj, ki si ga sicer vsi, recimo normalni ljudje, ne bomo nikoli pridobili.

Res pa je, da ni prav, da je ta navidezna enakopravnost, da ne rečem celo podcenjevalna večvrednost, postala normalna. Tudi s strani državnih organov oziroma uradnih institucij. Če se zlizanost preteklih in sedanjih oblastnikov ter njihova medsebojna podpora izvajata že na tako javen način, da je vsaj nehigienično do nas »običajnih« državljanov, potem lahko le sklepam, da je načelo enakopravnosti bolj floskula in metanje peska v oči kot pa resno in varovano ustavno načelo.

To, da se pravne norme zavestno kršijo, je postalo že oblastna folklora. Tako v odnosu vlade do STA kot pri napotitvi tožilcev v evropske institucije. Vlada pač lahko dela, kar hoče, in nihče ji nič ne more. Četudi so ministri prisegli na spoštovanje ustave in zakonov, je postalo normalno, da jih kršijo, čeprav so jih celo sami sprejeli.

Mislim, da bi moralo pri nas tukaj tudi pravosodje odigrati veliko bolj neodvisno, pomembno in tudi pogumno vlogo, kot jo ima sedaj. Mislim na vse posameznike, organe in institucijo kot celoto. Brez strahu pred srahovladniki. Če je na primer tožilski svet že izbral, potrdil in posredoval v zakoniti proceduri oba tožilca, mi ni jasno, zakaj se mora retroaktivno za nazaj ponovno začenjati postopek izbire. Morda pa bi bila analogija, da se ponovno začnejo postopki o preprodaji orožja, v kar sta vpletena tudi Igor Bavčar in Janez Janša?

Vsekakor je tudi »pokritje« nekaterih institucij, pa zaradi mene tudi uprave zaporov ali pa vlade, da lahko posamezniki ali kar cela vlada delajo, kar hočejo, nesprejemljivo. Ta in takšna »enakopravnost« tako vodijo v razgradnjo tistih načel, ki so temeljna in ki so vezivo odnosov v državi oziroma družbi.

Morda bi si to lahko zapomnili tudi vsi tisti, ki ta problem vidijo in ga tudi lahko in morajo rešiti. Torej predvsem v pravosodju.

Miloš Šonc, Grosuplje