Starejši smo običajno slabše prilagodljivi, bolj previdni in nezaupljivi, še zlasti, ker smo doživljali, kako so pred našimi očmi vse premoženje iz prejšnje države razprodali ali uničili, in ker občutimo, kako razpadajo solidarnost, socialna in zdravstvena enakost, varne zaposlitve in varna starost… Kako naj zaupamo prodani koaliciji in njenim satelitom, ki na Janšev žvižg hvalijo sporni zakon, na njegov drugi žvižg pa glasujejo proti? Kako naj verjamemo sedanji avtokratski oblasti, ki malikuje neoliberalizem in se dela, da ji je mar za malega človeka, v resnici pa služi lobijem, streže bogatim in bi sprivatizirala vse javno dobro! Še pitno vodo bi nam radi uničili.

Namesto da bi vlada po referendumu odstopila, poslušamo o čudežih ali »čudežih« digitalne preobrazbe, ki bo omogočila: da se bo Slovenija v prihodnje normalno razvijala, bla, bla; da bomo postali moderna in uspešna država, v kateri bodo lahko vse generacije izkoristile svoje talente in živele lepo ter dostojno življenje (do konca svojih dni?); da se bo povečala dodana vrednost na zaposlenega, kar posledično vodi v višje plače in pokojnine, bla, bla, bla… Samo pohiteti moramo, ker že 15 let zamujamo zaradi Janševe prve vlade, ki je ukinila ministrstvo za informacijsko družbo. Zato so aprila ustanovili strateški svet za digitalizacijo, ki naj bi s svojimi ukrepi, 40 so jih predstavili, Slovenijo s 16. mesta dvignil na peto mesto najuspešnejših držav v EU. Ministri bi se morali lotili implementacije posamičnih rešitev iz nabora teh ukrepov, a se jih ne bodo.

Lotil se jih bo Mark Boris Andrijanič, »nadminister«, četrti v skupini ministrov NSi, »najuspešnejših« v zgodovini demokracije. Pravijo, da je to presenečenje tudi za stranko, ker sploh niso vedeli, da jim ga je Janša izbral. A kaj potem! Če je lahko pravosodni minister človek, ki ni imel kompetenc za notarja in se je pogosto gibal vsaj po robu zakonitosti, bo tudi ta »primeren«. Janša ga nujno potrebuje, pa čeprav za 10 mesecev in čeprav njegova služba sploh ni urejena. Je torej to napovedana vitka javna uprava? V Andrijaniča, ki je še do pred kratkim delal kot lobist multinacionalke Uber, ki so jo zaradi kršenja delavskih pravic pregnali iz mnogih evropskih mest, lahko utemeljeno dvomimo. Bo pod Janševo taktirko delal za koristi ljudi ali za kapital? Za lojalne ponudnike in posamezna podjetja, tudi tuja, za katera bi se prilagajali razpisi, da bi prišla do evropskega denarja za okrevanje? Saj Janši gre očitno za absolutno kontrolo nad temi milijardami.

Vedno nam konstruktivna opozicija priskoči na pomoč, je »znanstveno« sklepal Tonin. S 44:45 je bil »digitalizator« izvoljen. Celo Polnarju, ki sicer na polno podpira to »učinkovito« vlado, se je zdelo imenovanje neumestno. Se je pa razhudil Jurša in se pridušal nad »pritiski z vseh strani«. Zato je kandidata podprl. Zanalašč ga je. Nismo slišali nobenih argumentov, videli smo samo jeznega, trmastega otroka. Nekateri bi dodali, da je šlo za pokvarjeno potezo, spet drugi, da za nesposobnost in neverodostojnost odločanja o družbenih zadevah, zlasti v našem imenu. Verjamem, da takšni poslanci zadnjič vplivajo na naša življenja.

Ne, nisem pozabila na »darilo« za upokojence. Pomislite, dobili bomo bone za digitalno izobraževanje, čeprav bi veliko raje imela prijazno »medgeneracijsko pomoč«. Nam bo to kaj pomagalo, da bomo laže preživeli z mizerno pokojnino ali prek aplikacij laže dostopali na primer do zdravstvenih storitev in zdravnikov, ki jih ni? Očitno bodo uredili samo fasado, s katero bodo izbranci služili. Kdaj pa pride na vrsto vsebina in mi? Za nas ni denarja.

Polona Jamnik, Bled