Kljub vnovičnemu vodstvu krščanskih demokratov na javnomnenjskih lestvicah še zdaleč ni odločeno, da bo kljub verjetni zmagi CDU/CSU njihov kanclerski kandidat Armin Laschet tudi dejansko nasledil Angelo Merkel na položaju predsednika vlade. Nemškim Zelenim je namreč uspelo ustaviti trend padanja podpore, potem ko so v začetku maja, po nominaciji sopredsedujoče stranki Annalene Baerbock za kanclersko kandidatko, celo prehiteli CDU/CSU, a prednost pozneje izgubili predvsem zaradi obtožb plagiatorstva v njeni knjigi Kako bomo prenovili našo deželo.

V tekmi omejenih strank za kanclerski položaj so na obrobje potisnjeni socialdemokrati (SPD) s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem in liberalci (FDP) s Christianom Lindnerjem na čelu. Toda obe stranki sta še vedno v igri, da v naslednji vladi postaneta koalicijski partnerici. Ključen za njuno politično usodo pa je volilni rezultat dveh najpomembnejših strank na septembrskih parlamentarnih volitvah, CDU/CSU in Zelenih, in temu ustrezne možnosti za sestavo stabilne koalicije. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah sodeč bi koalicijo z najbolj trdno večino lahko sestavila CDU/CSU s koalicijskima partnerjema SPD in FDP.

Poplave kot volilni dejavnik

Tričlanska koalicija (doslej je bila takšna zgolj v prvi Adenauerjevi vladi po drugi svetovni vojni) bi bila potrebna tudi, če bi mandat za sestavo vlade dobili Zeleni. Kljub morebitnemu drugemu mestu na volitvah bi namreč utegnili sestaviti tako imenovano »semaforsko koalicijo« (ime je dobila zaradi barv strank, ki bi v njej sodelovale) s SPD in FDP. V tem primeru bi kanclerka postala Baerbockova, čeprav tudi v SPD po tihem še računajo, da bi na drugem mestu prehiteli Zelene, s čimer bi bila pobuda za sestavljanje semaforske koalicije njihova, kanclerski položaj pa bi pripadel Scholzu.

Toda vsa ta povolilna kombinatorika je v tem trenutku zgolj igra na papirju. CDU/CSU se z Laschetom na čelu po največji poplavni katastrofi v Nemčiji spopada s hudim padcem zaupanja med volilci. Le dobra petina volivcev, tudi zaradi smeha med obiskom poplavnega območja v Erftstadtu, Lascheta vidi kot primernega kriznega menedžerja. Da bi lahko prav odpravljanje posledic poplav in odnos do prizadetih krajev odločala o končnem izidu volitev, nakazuje tudi podatek, da bo ta dejavnik vsaj za četrtino anketiranih odločilen, komu bodo konec septembra namenili svoj glas.

Volilna kampanja med ruševinami

Zaradi precejšnjega nenavdušenja nad kanclerskimi kandidati je razumljivo, da stranke v teh dneh volilno kampanjo, čeprav precej zadržano, vodijo tudi z obiski poplavljenih območij. CDU/CSU je po tednih poleta v javnomnenjskih raziskavah prvič padla pod 30 odstotkov. Laschet je posledice zaradi smeha v Erftstadtu skušal popraviti z novo serijo obiskov poplavljenih območij, na katerih se je držal bolj državniško. Nazadnje se je sončil v kanclerskem siju Angele Merkel med obiskom Bad Münstereifla in družno s kanclerko obljubljal hitro pomoč prizadetemu prebivalstvu.

Brez soja kamer se je na poplavno območje odpravila tudi Baerbockova, ki pravi, da je hotela res prisluhniti ljudem in jih tudi potolažiti. A sopredsedujoča Zelenih se zaradi plagiatorske afere še vedno giblje na tankem ledu (pojavljali so se celo predlogi, naj se v prid sopredsedujočemu Zelenih Robertu Habecku odpove kanclerski kandidaturi) in je zato tudi v želji, da ne bi ponovila Laschetovih napak, pri obisku poplavljenih območij previdna. Zelenim bi poplavna katastrofa utegnila celo koristiti, če bi se zaradi razočaranja nad vladajočo stranko k njim obrnilo še več volilcev. Baerbockova tako sedaj kritizira predvsem nepripravljenost Nemčije na naravne katastrofe in premajhna sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam.