Na akutno pomanjkanje uradnikov upravnih enot, ki delajo na upravnih notranjih zadevah, smo v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) večkrat pisno opozorili tako Vlado RS kot ministrstvo za javno upravo (MJU), vendar kljub resnim opozorilom služba za upravne enote pri MJU ni zadovoljivo opravila svojega dela, čeprav so naša, še kako resna opozorila zvenela kot rdeči alarm. V prvem četrtletju leta 2021 je bilo namreč za bivanje v Republiki Sloveniji prijavljenih 168.651 tujcev (31. 12. 2019 le 153.063), kar predstavlja več kot prevelik zalogaj za skromno število uradnikov, ki odločajo o njihovih vlogah za pridobitev pravic v Republiki Sloveniji. Ministrstvi za javno upravo in za notranje zadeve bosta zato morali zagotoviti zakonske, materialne in kadrovske pogoje za optimalno strokovnost, zakonitost in pravočasnost upravnih postopkov v upravnih notranjih zadevah, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in služba za upravne enote MJU pa bosta morala delovati tako, da se zadeve rešijo na način, ki bo uradnikom omogočil, da zaradi časovnih pritiskov in nenehnih pritiskov strank ne bodo izpuščali postopkovnih dejanj in omogočali zlorab, ki jih bomo v končni posledici plačali vsi državljani.

Služba za upravne enote, ki deluje v okviru MJU, na svoji spletni strani svojo vlogo opredeljuje s pripravami usmeritev in navodil za izboljšanje organizacije dela upravnih enot ter nenehnim stremljenjem k učinkovitosti in kakovosti dela oziroma usklajevanja delovanja 58 upravnih enot na kadrovskem, finančnem in organizacijskem področju ter opravlja naloge standardizacije, strokovne pomoči, spremljanja dela in nadzora nad delom upravnih enot na organizacijskem, kadrovskem in finančnem področju, upravljanja in splošnega poslovanja. Če bi to dejansko opravljali, se ne bi zgodili neljubi dogodki na UE Nova Gorica, UE Koper in UE Maribor ter večletno dobesedno obleganje Oddelka za tujce Upravne enote Ljubljana na Tobačni 5.

Upravne enote so prvi in zadnji stik posameznika z državo, zato je še kako pomembno, da ta stik okvalificiramo kot pričetek upravnega postopka in upravne odločitve, ko v upravni zadevi v imenu države odloči uradnik. Zato je umevanje upravne enote kot »šalterske službe« popolnoma zgrešeno, saj odločanje v upravnih zadevah ni le tiskanje odločb in udarjanje pečatov, temveč gre za zahtevno strokovno in zakonito delo, kjer odločanja po prostem preudarku tako rekoč ni.

Obtoževati uradnike upravnih enot, ker ne oglobijo vseh tistih, ki spremembo stalnega bivališča ne prijavijo v 8 dneh, je licemerno in v praksi skorajda neizvedljivo, kajti velik del tujcev bivanje v Sloveniji prijavi le navidezno, saj jim formalna prijava bivališča v Republiki Sloveniji in delovno dovoljenje odpirata zaposlitev kjer koli na območju Evropske unije in možnost priselitve njihovih družinskih članov v Slovenijo. Zaradi ukrepov za zajezitev posledic epidemije covid-19 je država potrošila veliko več denarja, kot ga je sposobna zbrati v davčni blagajni, zato se bo morala lotiti veliko resnejše politike priseljevanja tujcev in preprečiti zlorabe, ki lahko postanejo preveliko breme slovenskega socialnega skrbstva in stanovanjske politike.

Kakor koli že, v slovenski politiki še nihče ni dojel, da bi upravne enote morali voditi karierni uradniki, ne pa tisti, ki se z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) in z upravnim odločanjem srečajo šele takrat, ko sedejo na mesto načelnika upravne enote. Zaposlitve uradnikov za določen čas in študentsko delo ne rešujejo kadrovskega primanjkljaja na upravnih enotah, saj takšna kadrovska politika ne more zagotoviti strokovnega, zakonitega in pravočasnega reševanja upravnih zadev.

Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije