Lačnemu (kaj šele sitemu) se zamegli pred očmi, ko pri dobrih tridesetih v senci na mizo prinesejo hrano, ki bi nasitila še Alijo Sirotanovića na njegov najnapornejši dan v službeni karieri težaka. In takole človek pomisli na poletne jedi, ki se med drugim hitro in enostavno pripravijo. Ob vročih dneh lahko kuhinja namreč postane neznosna, če predolgo postopamo ob vročih loncih. A zakaj sploh bi? Če jih zamenjamo s hladnimi skledami, bo dan takoj lepši. Pozabimo torej na štedilnik, poleti je naš prijatelj hladilnik! Zato si namesto tradicionalnih vročih juh, ki so se resda zakoreninile kot temelj vsakega spodobnega kosila, privoščimo hladne dobrote na žlico. Modro je izbrati lahko hrano na zelenjavni osnovi, kamor poleg pisane palete solat sodijo hladne juhe. Enostavno in hitro jih pripravimo iz sveže zelenjave in zelišč. Najširše znana jed takšne vrste je gaspačo, slovita andaluzijska hladna juha iz paradižnika in kumar, ki jo povsod pripravijo malo drugače, spreminjajo pa se tudi priloge, ki jih Španci obvezno postrežejo zraven. O imenu gaspačo strokovnjaki niso enotnega mnenja, domnevajo pa, da morda izvira iz latinske besede caspa, kar pomeni približno toliko kot koščki, ostanki ali drobtine. Pisni dokazi iz 12. stoletja govorijo, da so gaspačo že od nekdaj pripravljali v Manči, rojstnem kraju slavnega Cervantesovega Don Kihota. Ampak velikemu knjižnemu junaku ga je oproda Sančo Pansa pripravljal po nekoliko drugačnem receptu, ki je vključeval še zajčje meso in gobe. Vsaka španska pokrajina namreč pozna več načinov priprave, prvotni recept naj bi predvideval samo kruh, česen, vodo, kis, olje in sol, kar so nekoč stolkli v kašo in pojedli. Prav to naj bi na pot čez morje vzeli Kolumb in njegovi pomorščaki. Ko so v Ameriki spoznali kumare in paradižnik, naj bi s tem oplemenitili praizvedbo gaspača, iz česar je postopoma nastala današnja oblika. Gaspačo ponekod pripravijo tudi na zeleno, brez paradižnika, ki ga nadomestijo z večjo količino kumar, zelenimi paprikami, avokadom, zelenim grozdjem in podobnim. Sicer juho pripravijo po tako rekoč enakem receptu kot s paradižnikom.

Prav tako zanimiv je »pečeni« gaspačo iz na žaru (v senci na vrtu) popečene zelenjave, ki jo prav tako zmeljemo in ohladimo kakor klasično različico.

Kot prilogo k tej preprosti pastirski juhi lahko uporabimo marsikaj, denimo popečene ribje filete, premazane z oljčno tapenado. Ali morda na žaru popečeno meso. Morda si ga privoščimo s fino uležanim in na hitro popečenim biftekom, narezanim na tenke rezine, oziroma s karpačem. Ampak vse to za pripravo zahteva ogenj, temu pa se želimo v hudi vročini izogniti. Zato morda raje posezimo po bakalarju na rezini dobrega hrustljavega kruha, prav nič ne bomo zgrešili niti s hladno solato iz hobotnice.

ANDALUZIJSKI GASPAČO

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

1 kg zrelega paradižnika,

1 kumara (300 g),

2 večji papriki,

1 manjša rdeča čebula,

3 stroki česna,

2 žlici vinskega kisa,

4 rezine polnozrnatega kruha,

1 dl oljčnega olja,

1 dl suhega belega vina,

1 šopek peteršilja,

morska sol, sveže zmlet poper.

PRIPRAVA

Dve rezini kruha položimo v krožnik in ju prepojimo z vinom. Zelenjavo dobro operemo in očistimo, papriko razsemenimo, čebulo in česen olupimo, kumaro po želji.

Zelenjavo narežemo in stresemo v velik električni mešalnik (4 vejice peteršilja in nekaj koščkov paprike ter paradižnika prihranimo za garniranje). Na vrh položimo tudi dve namočeni rezini kruha. Prilijemo kis, solimo in popramo ter vključimo mešalnik, med mešanjem pa skozi majhno odprtino počasi prilivamo olje. Če te odprtine ni, olje dodamo že na začetku. Mešamo tako dolgo, da nastane gladka, malce kremasta juha. Pokusimo jo in po potrebi dodatno začinimo.

Razdelimo jo v skodelice ali nalijemo v eno skledo in postavimo vsaj za dve uri (še bolje pa čez noč) v hladilnik.

Preden postrežemo, preostali rezini kruha močneje popečemo v opekaču in narežemo na majhne kocke. Skodelice juhe okrasimo s popečenimi kockami kruha, vejicami peteršilja in koščki prihranjene zelenjave.

Čas priprave in kuhanja: 15 minut

MAKEDONSKO-BOLGARSKA HLADNA JUHA TARATOR

Potrebujemo

500 g kumar,

3 stroke česna,

1 lonček kislega mleka,

1 lonček jogurta,

100 g orehov,

3 žlice sesekljanega kopra,

2 žlici oljčnega olja,

1 žlico limonovega soka oziroma kisa,

morsko sol, sveže zmlet poper.

Priprava

Polovico orehov drobno sesekljamo, preostalo polovico pa grobo. Česen stremo ter ga zmešamo v pasto z žličko soli in limonovim sokom. Kumare olupimo in narežemo na drobne kocke ter jih zmešamo s česnovo pasto. Dodamo jogurt in kislo mleko, primešamo dve žlici sesekljanega kopra, olje in drobno sesekljane orehe ter po okusu začinimo z mletim poprom. Vse skupaj dobro zmešamo in zlijemo v servirne posode za juho, čez noč jih postavimo v hladilnik. Preden juho postrežemo, jo okrasimo s preostalim koprom, tenkimi rezinami kumar in grobo sesekljanimi orehi.

SLADOLED IZ FETE, JOGURTA IN MEDU

Potrebujemo

400 g grškega jogurta,

100 g sira feta,

30 g cvetličnega ali žajbljevega medu,malo mleka.

Priloga: lubenica, breskve, nektarine, jagode, marelice ali drugo poletno sadje.

Priprava

Jogurt, med in feto damo v močan električni mešalnik in mešamo tako dolgo, da nastane enotna gladka zmes. Nalijemo jo v širši model ali pladenj; plast ne sme biti predebela, da jo bomo lahko pozneje nalomili. Porinemo v zamrzovalnik in zamrznemo do povsem trdega. Zamrznjeno mešanico razlomimo na koščke in jih vsujemo v mešalnik (zato mora biti močan). Dodamo malo mleka (približno 1 dl) in na hitro pulzno zmeljemo, da nastane gladka in kremasta zmes. Nadevamo jo v skodelice ali kornete, polijemo z malo medu in postrežemo z ohlajenim sadjem – lubenica je idealna.

Nedeljski dnevnik