Nekdaj je sindikalni turizem množično segal do tja, do koder so pot zmogli fički, stoenke in druga tedanja legendarna vozila. Po nekaterih podatkih so imela slovenska podjetja pred letom 1990 samo na Hrvaškem 153.000 počitniških ležišč, leta 2009 jih je bilo zgolj 10.000, danes še toliko manj, ugotavlja novinarka Nataša Bucik Ozebek. Medtem ko so bila sedemdeseta zlata leta sindikalnega turizma, se proti koncu osemdesetih počasi skupaj z zatonom politične ideologije napoveduje tudi zaton delavskih počitnic
Delavcem namenili tudi najlepše lokacije
Zgodovinarka doc. dr. Petra Kavrečič s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pojasnjuje, da je bil sindikalni turizem, katerega vzpon se je začel sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, v sozvočju s tedanjo politično ideologijo. Delavcem so namenili tudi dotlej najprestižnejše lokacije, kot sta Bled in Portorož, podjetja so gradila počitniške domove, jih v duhu enakosti in solidarnosti urejala v nacionaliziranih vilah in hotelih, država pa je vse skupaj razumela kot nekakšno povračilo za delavčevo trdo delo in odrekanje v preteklosti.
»V središču je bil delavec, njegove delavske pravice, letni dopust, regres, delu sta šla čast in oblast ter tudi to, da si mora delavec privoščiti dopust, da se bo spočit vrnil na delo. Marsikdo ve povedati, da so delavce včasih kar s prisilo spravili na dopust in so ženske zaman tarnale, da nimajo kopalk ali pa samo eno krilo,« pripoveduje zgodovinarka. Poudari, da je bistvo sindikalnega turizma njegova dostopnost za vse. Lahko si ga je privoščil vsak, tudi kuhali so v menzah, da so zmanjšali stroške prehrane.
V Sloveniji je bila center sindikalnega turizma občina Piran. Ko so pred kratkim študentje Univerze na Primorskem o tem delali raziskavo in pregledovali vpisne knjige gostov, so samo v Piranu leta 1962 našteli 110 počitniških domov s 3880 ležišči, namenjenih prav slovenskemu delavcu. »Zastopana so bila podjetja iz vse Slovenije, prav tako vse panoge, od knjigarn do težke industrije,« spomni Kavrečičeva.
Zaton in divja privatizacija
Medtem ko so bila sedemdeseta zlata leta sindikalnega turizma, se proti koncu osemdesetih počasi skupaj z zatonom politične ideologije napoveduje tudi zaton delavskih počitnic...
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Bog konja se vrača v Tokio
Še več zanimivih vsebin – denimo pogovor z Mirom Cerarjem, ki se v vlogi vodje slovenske olimpijske reprezentance vrača v Tokio, odlikah dobrega gasilca, čarih najstarejšega slovenskega mesta Ptuj, rivalstvu med blejsko kremšnito in trojanskim krofom, o »madžarskem« cepivu, ki smo ga poslali v Egipt in modi, ki je postala bolj demokratična – vas že čaka v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik. Ne pozabite, nova številka prinaša nov kupon Nedeljskega, ki bo srečnežem »prinesel« regres.
