Pred sedmimi leti je na Ravnah na Koroškem odprl vrata prvi medgeneracijski center, namenjen druženju različnih generacij. Do danes je center postal zelo prepoznaven ne le v lokalnem okolju, temveč tudi v širši javnosti. Predvsem po zaslugi različnih aktivnosti, ki potekajo v njem. Tako mlajše kot starejše generacije se lahko udeležujejo različnih izobraževalnih delavnic in tečajev, tudi kuharskih, na katerih izmenjujejo svoje znanje in ga dopolnjujejo, ne zanemarjajo pa niti medsebojne pomoči, kadar prepoznajo, da se je nekdo znašel v stiski.
Med vrsto aktivnosti, ki so se jih lotili v zadnjih letih, se uvršča tudi medgeneracijski atelje Ustavi – zašij – ponastavi, ki je nastal po idejni zasnovi akademske slikarke in mentorice Katje Felle. »Umetnica je predlagala, da bi na neki način pri ljudeh ponovno zbudili zanimanje za vezenje in ob tem še povezali različne generacije. Tako je že decembra 2015 nastal projekt, ki ga je Felletova predstavila našim uporabnikom, ti pa so ga sprejeli z odprtimi rokami. Gre za vezenje gobelina, ki meri 200 krat 300 centimetrov,« pove Urška Pajenk, koordinatorica aktivnosti v Koroškem medgeneracijskem centru.
Tkejo kar na ulici
Prvo leto so ustvarjalne delavnice potekale enkrat na teden po dve uri, na pobudo udeleženk pa so jih v letu 2017 razširili in nadaljnji dve leti so se udeleženke pri tkanju gobelina družile dvakrat na teden po tri ure. Sprva je na delavnico redno prihajalo od šest do devet udeleženk, ki so se lotile gobelina, na katerem je avtorica Katja Felle upodobila napako, ki se občasno, zaradi motenj pri sprejemu, prikrade na televizijske zaslone. Do danes so v gobelin vložile že skoraj šest tisoč prostovoljnih ur dela, kar pomeni okoli 250 ur neprestanega tkanja. Gobelin so še pred korono predstavile tudi na vseh večjih prireditvah na Koroškem in drugje po Sloveniji. Denimo v Kinu Šiška, Mestni galeriji Nova Gorica, v sklopu projektov Koroške galerije likovnih umetnosti in podobno. Koronsko obdobje je njihovo delo nekoliko upočasnilo pa tudi omejilo, a zdaj so tkanje znova pospešile.
»Za celoten gobelin bo porabljenih 1800 zvitkov prejic po osem metrov v petdesetih barvnih odtenkih, naredile pa bodo kar tri milijone vbodov. So pa udeleženke zelo zavzete za delo; če kdaj katero delavnico zaradi obveznosti izpustijo, izgubljene ure tudi nadoknadijo. Dejansko ne gre več le za ustvarjanje umetniškega dela, temveč tudi za druženje, dobro voljo… Ker je dela še zelo veliko, pa so veseli vsakogar, ki se jim pridruži na novo in ima željo naučiti se tehnike vezenja gobelina,« pravi Pajenkova. Trenutno je gobelin narejen do polovice, računajo pa, da bo do zaključka potrebnih še nekaj let.
Včeraj je delo pridnih tkalk opazovalo tudi veliko Ravenčanov, saj so gobelin tkali kar na prostem, pred medgeneracijskim centrom, ki je tako postal nekakšen »odprti atelje«. Udeleženkam projekta se vsake tri mesece pridruži tudi akademska slikarka Katja Felle, Slovenjgradčanka, ki trenutno živi v Parizu. Umetnica opaža, da povprečno število delovnih ur na leto raste, predvsem pa so udeleženke predane delu, za kar potrebujejo v glavnem dober vid in spretne prste.
