Joe Tex je globalno manj znan soul in funk izvajalec, a je imel vseeno nekaj uspešnic, na primer I Gotcha, ki velja za klasiko funka. Pa vendar je bil daleč od dosežkov Jamesa Browna, od katerega je bil kot letnik 1935 dve leti mlajši. Tekmeca sta postala v petdesetih, ko sta bila oba izvajalca pri založbi King records. Kako sta si postala nadležna, ni znano, je pa Brown, ki je bil v mladinski kategoriji tudi boksar, na nekem plesu Texa povabil ven na pretep, a se ta ni odzval. A Brown, zasebno nemogoč tip, je nadaljeval zlobnosti. Potem ko je Tex posnel napev z naslovom Baby, You're Right, ga je posnel tudi Brown, vendar s spremenjenimi besedilom, mestoma pa tudi s spremenjeno melodijo. Pod skladbo, ki je v Brownovi verziji bila uspešnejša, je podpisal tudi Texa, sporočilo pa je bilo jasno: »Nimaš pojma. Tako se dela.«

Leta 1960, leto za tem, ko se je Tex ločil od pevke Bee Ford, je Brown s Fordovo posnel duet in postal z njo intimen, ko sta končala tudi onadva, pa je Texu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da lahko pride po bivšo soprogo. Tex mu je odgovoril s skladbo You keep her ali po naše Imej jo ti, v kateri neposredno omenja tako pismo kot Browna in mu sporoča, da ga ponudba ne zanima. Norišnica je dosegla višek leta 1963 na koncertu v Maconu v zvezni državi Georgia, kjer je bil Brownov domači teren. Tex je prišel na oder v raztrganem ogrinjalu in ponavljal v mikrofon: »Prosim, rešite me tega ogrinjala.«

Vsakemu po sto dolarjev

Ker je bilo ogrinjalo značilna odrska oprava Browna, je ta to doživel kot provokacijo. V klub, kjer je bila zabava po koncertu, na katerem je sicer pel od obeh generacijo mlajši Otis Redding, je prišel oborožen z dvema puškama in začel streljati na Texa. Njega ni zadel, je pa ranil sedem ljudi, ki jim je potem osebje iz Brownovega spremstva na kraju samem razdelilo po sto dolarjev, da so bili tiho. Tožil ga ni niti Tex. Domnevno zaradi strahu, je pa do leta 1982, ko je umrl, govoril, da je Brown po njem povzel plesne gibe in trike s stojalom mikrofona.

Brown ni bil idiličen tip. Sploh ne do žensk, do katerih je bil pregovorno nasilen. Kot otrok iz skrajno revne družine, ki jo je mati zaradi očetove nasilnosti zapustila v njegovem otroštvu, se je preživljal z loščenjem čevljev na ulici, pri šestnajstih je bil zaprt zaradi ropa. V poboljševalnici oziroma med dobrodelno tekmo v bejzbolu z nezaporniki je spoznal ključnega človeka, Bobbyja Birda, ki mu je izposloval predčasno izpustitev na prostost in ga vzel v svojo zasedbo Famous Flames, kjer bil sprva bobnar, kmalu pa postal glavni vokalist. Leta 1955 so spoznali Little Richarda, ki je na prtiček napisal »Please, please, please«, Browna pa je obsedla nuja, da iz tega naredi skladbo. Ki je res postala njegov prvi hit z milijonsko naklado. Z Birdom je sodeloval do leta 1973 in v tem času ustvaril poslovni imperij, ki pa se mu je sredi sedemdesetih začel sesuvati. Tudi kreativno je zapadel v krizo. Sredi sedemdesetih so se začeli uveljavljati novi izvajalci, kot George Clinton, ki ob Brownu velja za izvajalca, po čigar glasbenih frazah so raperji kasneje najbolj redno segali. Tako kot še do koga Clinton do Browna ni bil prizanesljiv. Leta 1975 ga je v skladbi Let’s Take It To The Stage označil za klovna (James Clown).

Detroit proti Memphisu

A glavno funk oziroma soul rivalstvo je vendarle tekma med dvema najslavnejšima založbama in njunimi izvajalci. Med založbama Motown in Stax. Motown je leta 1959 v Detroitu ustanovil Barry Gordy, bivši profesionalni boksar in udeleženec korejske vojne, ki je imel tudi smisel za skladanje. Leta 1957 mu je uspel hit Reet Petite, kasneje pa še Lonely teardrops. Zasluženi denar je investiral v založbo, v imenu katere je poudaril, da izhaja iz Detroita, kjer so izdelovali avtomobile. Konkurenčni Stax je deloval na jugu ZDA v Memphisu. Če je bil Gordy Afroameričan, sta Stax ustanovila belopolta Jim Stewart in njegova sestra Estelle, poročena Axton. Ime Stax namreč izhaja iz prvih črk obeh priimkov.

Stax je deloval kot mala enota. Prostor so našli v opuščenem kinu, kjer so snemali, prostor pa je imel specifično akustiko. Za podrobne poznavalce soul glasbe velja, da po prvih akordih skladbe zmorejo prepoznati, ali gre za Staxovo produkcijo. Obenem je na vseh posnetkih igrala ista rasno mešana zasedba Booker T. and the M.G.'s, sicer znana tudi po inštrumentalnem hitu Green Onions. A ta inštrumentalna skladba je manjši del njihovega prispevka k zgodovini popularne glasbe. Booker T. and the M.G.'s so odigrali inštrumentalne podlage za številne uspešnice, na primer Knock on Wood, Sittin' On The Dock of the Bay, Soul man, In the Midnight Hour, Mustang Sally, Walking the Dog, Funky Chicken, če jih naštejemo le nekaj. Stax je produciral hit za hitom in nizal temnopolte pevske zvezde, kot so Wilson Pickett, Otis Redding, Bill Withers, Isaac Hayes, Sam & Dave, Eddie Floyd, Carla Thomas ali Rufus Thomas. A kljub temu založba Stax v primerjavi z Motownom velja za alternativo. Oziroma: temelj temnopolte pop glasbe, ki je zaznaven do dandanes, je Motown.

Hitsville proti Soulvillu

Tudi detroitska založba, ki je delovala v nekdanjem fotografskem studiu, je imela hišno zasedbo. Ta se je imenovala Funk Brothers in je posledično širše uveljavila izraz funk, ki se je sprva uporabljal za soul skladbe v hitrejšem tempu. Funk Brothers je bila številnejša zasedba od Bookerjev, pretežno temnopolta in sestavljena iz uglednejših (jazz) glasbenikov. Tudi zato je zvok Motowna v primerjavi z zvokom Staxa bolj rafiniran ter bolj komercialen. In nabor Motownovih izvajalcev je fascinanten: The Supremes, Diana Ross, Stevie Wonder, Marvin Gaye, The Temptations, Lionel Richie, Commodores, Martha Reeves and the Vandellas, Frankie Valli & The Four Seasons, Jacksons 5, Michael Jackson, Rick James… Njihovih hitov verjetno ni treba naštevati.

Če so se pri Motownu oklicali za Hitsville, so se Stax povratno poimenovali Soulville. Dejansko je šlo za različna pristopa. Motown je bil visoko profesionaliziran ustroj, pri katerem so producenti, komponisti, tekstopisci, stilisti in drugi udeleženi delovali po principu tekočega traku. Podobno kot so v tovarnah avtomobilov v Detroitu izdelovali avtomobile. Založba je bila urejena piramidalno hierarhično, nad vsem je bdel lastnik Gordy. Pri Staxu so delovali bolj po domače. Že v primerjavi s Funk Brothers so bili Booker T. and the M.G.'s malodane zasedba ljubiteljev, ki so igrali po najboljših močeh. Tudi skladalo se je bolj sproščeno in z več svobode. Pri Staxu ni bil noben problem, če se je izvajalec sam domislil skladbe. A ravno zato je Staxova produkcija marsikomu bolj blizu, bolj neposredna, robustnejša, z več bluesa in nenazadnje z več duše.