Temeljni namen tega poročila - prvega je komisija objavila lani konec septembra - je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.
Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv pandemije covida-19 na vladavino prava.
Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva, znane ocene, poročila in sodbe, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno izpostavljala posameznih držav.
Slovenija lahko med drugim pričakuje izraze zaskrbljenosti zaradi zamud pri imenovanju državnih tožilcev in evropskih delegiranih tožilcev ter vse večje zaskrbljenosti zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev in groženj novinarjem pa tudi oceno, da se položaj glede svobode medijev slabša. V poročilu naj bi izpostavili tudi, da so nacionalni in mednarodni deležniki izrazili zaskrbljenost, ker oblasti zavračajo financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA).
V Evropskem parlamentu so kritični, da prvo poročilo ni bilo dovolj učinkovito in ambiciozno ter da je to vse preveč le akademska vaja.
