Ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, je domovom za starejše navodila za priglasitev glasovanja po pošti na nedavnem referendumu posredovalo le 12 ur pred iztekom roka. Javnost je bila nad krnitvijo volilne pravice ogorčena, ministrstvo pa se je neprepričljivo zagovarjalo, da je šlo za človeško napako. Sindikat taksistov, ki je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), se je zato takrat odzval na civilno pobudo in starejšim občanom po Sloveniji zagotovil kar 800 brezplačnih prevozov na volilna mesta. Taksisti bodo sedaj šli še korak dlje.
Aplikacija za najstarejše in najranljivejše
»Ker se nam ne zdi pravično, da prebivalci domov za ostarele ne bi imeli pravice do glasovanja, smo se odločili, da v sodelovanju z Net informatiko pripravimo brezplačno aplikacijo, ki bo omogočila solidarnostne prevoze na volišča za vse volitve in druge solidarnostne prevoze,« pravijo v sindikatu. Razvoja aplikacije se je podjetje že lotilo in bo kmalu na voljo vsem, ki bodo takšen prevoz potrebovali. Vse stroške razvoja bo pokrila kar Net informatika, brezplačne vožnje pa bodo kot doslej prevzeli taksisti in prostovoljci.
Nina Majcen, pobudnica akcije brezplačnih prevozov, ki je povezala taksiste, domove za starejše in več kot 100 prostovoljcev, pozdravlja idejo. Opozarja pa, da je treba o tem ustrezno informirati domove in starejše občane, ki praviloma niso najbolj vešči moderne tehnologije. »Aplikacija bo preprosta in bo v prvi vrsti namenjena receptorjem v domovih za starejše, ki bodo lahko v imenu oskrbovancev naročili brezplačen prevoz,« pa pojasnjuje predsednik sindikata taksistov Dejan Jefim. Pove še, da nameravajo kasneje v aplikacijo vključiti tudi brezplačne prevoze za finančno najranljivejše, ki si sami prevoza ne morejo zagotoviti.
»Nam nekaj voženj ne pomeni veliko, njim pa ena vožnja pomeni ogromno,« je bil jasen Jefim. Na solidarnostni moment, ki se je skuhal ob robu nedavnega referenduma, opozarja tudi Majcnova. »Ni šlo zgolj za hitre vožnje, šlo je za medgeneracijsko druženje. Številni so s stanovalci kasneje odšli še na kavo,« komentira srčen odziv skupnosti. In dodaja: »Hkrati pa je to tudi zgodba prebujanja mladih, ker mladi na tej točki sedaj vemo, da ne smemo zaspati. Na naši generaciji je odgovornost, da vzamemo stvari v svoje roke in da izkoristimo ta val mladostniškega aktivizma.«
Aktivacija mladih volilcev
Razmišljanje sogovornice potrjuje raziskava Valicona, ki kaže na spremembe trdovratnih razmerij udeležbe na volitvah glede na starost. Če je bila še leta 2018 na državnozborskih volitvah udeležba med najstarejšimi volilci skoraj dvakrat višja kot med najmlajšimi, je bila na nedavnem referendumu ta razlika le še 30-odstotna. Med udeleženci referenduma je bila povrhu petina takšnih, ki se pred tremi leti sploh niso udeležili volitev v parlament.
Mladi so v kapitalizmu, pravi Majcnova, prepoznali številne negativne posledice tako za okolje kot za družbo. »Vprašanje, ki a si ga moramo postaviti, pa je, kako priti do tistih, ki 30 let niso razmišljali o politiki. Kako jim dopovedati, da si je za spremembe treba vsakodnevno odtrgati nekaj minut časa za razmislek o skupnih zadevah?« se sprašuje. Odgovorov ne pozna, je pa prepričana, da so prvi obrisi premikov iz apolitičnosti že vidni in da je treba še naprej graditi tudi mostove med različnimi generacijami. Za takšen družbeni most se je izkazala tudi njena nesebična pobuda, ki naj bi odslej postala stalna praksa.
