Vodja afganistanskega sveta za narodno spravo Abdulah Abdulah se je po vnovičnem krogu pogajanj z voditeljem talibanske delegacije Abdulom Ganijem Baradarajem v domovino vrnil praznih rok. Mirovna pogajanja med afganistansko vlado in talibani v Dohi niso prinesla preboja niti za trajni mir pod Hindukušem niti za prekinitev spopadov med kurban bajramom, s katerim zaznamujejo konec romanja hadž.
Čeprav je voditelj talibanov Hibatulah Akhundzada še pred dnevi zatrjeval, da bi kljub uspehom na bojišču talibani še naprej radi dosegli dogovor o prihodnosti države, so se pogajalci v Dohi dogovorili zgolj, da se bodo vnovič srečali, in da se v bojih po državi skušali izogniti žrtvam med civilisti.
Kabul ob nadzor nad severom
Pogajanja so v mesecih po razglasitvi umika Američanov in njihovih zaveznikov izpod Hindukuša pristala v slepi ulici, saj so se talibani odločili za okrepitev ofenzive tako na severni kot južni afganistanski fronti. Posebej so poostrili napade na severu države, kjer je bil pred več kot dvajsetimi leti upor takratnih milic Severnega zavezništva še posebej močan. Prav na severnem loku fronte talibani dosegajo največje uspehe, po drugi strani pa so močno razširili nadzor ozemlja tudi v južnem Kandaharju in okolici, od koder izvirajo.
Pomembno trgovsko vozlišče Herat na zahodu države je obkoljeno. Glavne cestne povezave na severu, zahodu in jugu države so večinoma pod talibanskim nadzorom. Talibanska zastava vihra na glavnem mejnem prehodu z Iranom, zavzeli so tudi mejne prehode s Turkmenistanom, Uzbekistanom, Tadžikistanom in Pakistanom. Ob meji s Pakistanom sicer večino ozemlja še vedno nadzorujejo vladne sile.
Vse več milic poprijelo za orožje
Čeprav se ponavljajo pozivi talibanom, naj odložijo orožje, se nasilje v državi zaostruje. Po pozivu afganistanske vojske k splošni mobilizaciji izpred nekaj tednov so ponekod za orožje poprijele tudi ženske, ki skušajo zaščiti svoje kraje in v zadnjih dveh desetletjih pridobljene osebne svoboščine. Še bolj kot ženske pa se za odhod na fronto odločajo moški. Pri njihovem novačenju so bolj kot vojska uspešne afganistanske milice starih »gospodarjev vojne«, kot je general Abdul Rašid Dostum. Vzniknilo je tudi veliko novih milic, ki jih financirajo poslovneži in politiki, da bi zaščitili svoja interesna območja.
Mednarodna skupnost takšnemu razvoju dogodkov na afganistanskem bojišču zgolj nemočno sledi. Ne zmore več kot poziv diplomatskih predstavništev zahodnih držav v Kabulu talibanom, naj prekinejo ofenzivo in sledijo obljubam o mirni rešitvi konflikta. Po odhodu večine tujih vojakov – umik naj bi bil zaključen še pred koncem avgusta – je izgubila vzvode vplivanja na dogajanje v državi.
