Zadnji stavek komentarja me je utrdil v misli, kako je pohlep človeka neuničljiv. In kje je tu moje razodetje? Zamenjal sem dve besedi v citiranem odlomku: vrhovni poveljnik s predsednik vlade in generali s poslanci. In glej ga zlomka. Z malo tolerance je novi navedek skoraj verodostojen, vse se lepo ujema.

Čeprav razodetja prepuščamo vernim osebam, sem ga tokrat bil vesel. Začuden pa sem bil, ko sem v časopisu naletel na sličice in lestvico priljubljenosti naših politikov. Zadnjih pet razvrščenih politikov na razpredelnici vodi našo državo. Najmanj popularni in prvi pri koritu. Kaj je z nami, Slovenci? A smo normalni? Smo si res zaslužili takšno anomalijo? Pamet v roke, saj bo še priložnost, da se normaliziramo.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani