Maske so izostajale, je pa šestina šotora pripadla proti Covid 19 cepilcem, ki so zgolj s pregrado ločeni od navijaškega dogajanja v istem prostoru cepili ljudi. Ordinacijo so zaprli približno istočasno, ko je Pogačar prišel v cilj. V šotoru se je zbralo blizu tristo ljudi. »Je to že napisana biografija Tadeja Pogačarja,« vprašamo ob pogledu na rumeno knjigo na stojnici s spominki. »Ne, ne še, se pa piše,« odgovori mladenič. Takoj zatem spoznamo gospoda Darka Švetaka, nekoč predavatelja na strojni fakulteti, izdajatelja specialistično strojniške revije IRT300, s katero menda pokriva celo bivšo Jugoslavijo, predvsem pa človeka, ki v sodelovanju s Pogačarjevo družino skrbi za promocijske aktivnosti. Torej tudi spominke, kar pa razumljivo ne pomeni več samo Slovenije ampak cel svet. Biografija, ki je v postopku pisanja se bo izdala v slovenščini, angleščini in španščini. Predlagamo mu tudi kitajščino. Na stojnici so bile še čelade, dresi, maske, rokavice, kot razglednice. Gospod Švetak: »Po svoje presenetljivo ampak najbolj iskan artikel so razglednice s Tadejevim originalnim podpisom, pri čemer je razglednica praviloma cenejša od poštnine, ki jo je treba plačati za dostavo. In pa njegovega osebnega dresa si želijo, da ga naredimo, v pripravi sta pa tudi tatoo in plišasti volk. Volk je njegov zaščitni znak, ker je to njegova najljubša žival, kot je njegova najljubša barva rdeča. Danes ponoči se bo natisnila nova serija majic, na kateri bo tudi že vpisana letošnja zmaga. Morali smo počakati še ta kronometer.«

V športnih krogih je Komenda včasih izrazito slovela po kasaških dirkah, na parkirišču poleg hipodroma je bil pa tudi šotor, ki je bil ob Pogačarjevem startu poln. »Gremo!« je ob startu slovenskega šampiona glasno in vneto vzkliknil nekdo. Primerno. Kolesarski strokovnjaki so opozarjali, da gre za tretji teden dirke, ko so kolesarji že dodobra izčrpani in da dirka še ni povsem dobljena, vendar pa je že prvi vmesni čas izzval stoječe ovacije prisotnih oziroma pomiril še zadnje dvome, da bi dirka morda lahko Pogačarju ušla izpod nadzora. Še večje navdušenje je izzval drugi vmesni čas, medtem ko so zadnjo minuto Pogačarjeve vožnje in ljudje doživeli stoje, prihod v cilj jih je pa izrazito razvnel; objemanje, mahanje z zastavami, nazdravljanje, sreča na obrazih. »Rekel sem ženi, da moram sem. Ja, zafrkavali so ga zaradi dopinga, pa jim je zalepil usta, Všeč mi je, ko kdo od naših udari Evropo dol, Tadeja se pa da primerjati kvečjemu s Primožem Peterko, ki se je ob svojem času prav tako ujezil in jim pokazal,« je med drugim dejal Valentin Židanek, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja orodjar v tovarni koles Rog, ki je na tekmo prikolesaril v štirideset let starem Rogovem dresu. A dokler je izdeloval kolesa ni bil kolesar. V teh časih je, kot mnogi drugi.

Zaradi modnosti kolesarjenja v Sloveniji menda zmanjkuje koles. Kolesarja sta tudi Marko in Robi, letnika 1955 in 56, Komendčana, sošolca iz prvega razreda osnovne šole. Eden je začel kolesariti potem, ko je ugotovil, da se, če pripelje v Ljubljano avto na servis, najhitreje vrne s kolesom, drugi pa zato, da ima kaj početi. »Do sedaj sem prekolesaril za dvakrat okoli sveta,« pove gospod Marko, redni kolesarski gost prelaza Črnivec, kot to, da je na prelaz Vršič prikolesaril tudi že s Pony kolesom in v slovenski narodni noši.

Peterka je iz Moravč, ki so od Komende oddaljene 21 km, medtem ko je Dol pri Ljubljani, od koder je Petra Majdič, oddaljen 17 km. Resda v šali smo se pred časom spraševali ali na to, da se na področju med Ljubljano in Kamniškimi Alpami rojevajo športni šampioni takšnega formata, kriva voda. In takrat dobili zagotovilo, da vsaj Majdičeva in Peterka nista odrastla na istem vodnem viru.

V primeru Tadeja Pogačarja je naravna danost, ki je znala vplivati nanj, bolj očitna. Okoliški hribi: »V svoji soseski imamo vsaj dva priznana gorska cilja, eden je Krvavec, ki ima 1000 m višinske razlike, drugi je pa prelaz Črnivec s 800 m,« pove gospod Robi. In ko smo med zbranimi naredili priložnostno anketo, smo lahko prišli do ugotovitve, da je skoraj vsak Komendčan bil kdaj s kolesom bodisi na Črnivcu ali Krvavcu.

x