Salzburški slavnostni tedni (Salzburg Festspiele) so mednarodno uveljavljen glasbeni in dramski festival, ki se je prvič zgodil leta 1920 na Domplatzu v avstrijskem Salzburgu, rojstnem mestu W. A. Mozarta. Nocoj ga začenjajo v duhu tradicije, s predstavo Slehernik (Jedermann) avstrijskega dramatika Huga von Hofmannsthala, ki so jo na salzburški oder postavili že več kot 700-krat.
»Slehernik si zastavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko smrt vstopi v naše življenje. V naši kulturi je smrt potlačena bolj kot kadar koli prej v človeški zgodovini. Čedalje bolj se trudimo, da bi zanikali svojo smrtnost. Vendar je iskanje premišljenega načina spoprijemanja s smrtjo pogoj za smiselno življenje. Sploh zadnje leto smo soočeni s tem, kako krhka so naša življenja in kako nepričakovano lahko propadejo naši načrti,« je povedal režiser Michael Sturminger.
Vojni rekviem v duhu časa
Jutrišnji glasbeni uvod v festival Ouverture spirituelle pod naslovom Pax – Peace so najprej zaupali Simfoničnemu orkestru mesta Birmingham in zboru CBSO, a so morali nastop zaradi karantene tik pred zdajci odpovedati. Birminghamski orkester je namreč Vojni rekviem skladatelja Benjamina Brittna, ki bo osrednje delo večera, leta 1962 izvedel krstno, v takrat obnovljeni katedrali v Coventryju. Organizatorji so zato nemudoma aktivirali Mladinski orkester Gustava Mahlerja, ta pa svojih 91 mladih glasbenikov iz 18 držav. V Rekviemu se jim bodo priključili Simfonični orkester ORF Dunaj in člani Wiener Singverein, dirigirala pa bo litovska dirigentka Mirga Gražinyte-Tyla, ki je bila predvidena že za koncert z Birminghamčani. Dejstvo, da bodo to delo izvajali glasbeniki iz vse Evrope, ima močno sporočilo, pravijo organizatorji, saj sovpada s poslanstvom Salzburškega festivala kot evropskega mirovnega projekta.
»Dva popolnoma nasprotna načina dojemanja sveta sta osrednja preokupacija naše operne in gledališke produkcije: radikalni individualizem v primerjavi s humanistično idejo družbe, ki temelji na solidarnosti, na kar se sklicuje Luigi Nono v svojem politično angažiranem odrskem delu Intolleranza 1960 (ki bo ravno tako izvedeno na festivalu, op. p.). Nihče ne bi mogel uganiti, kako pomemben je ta konflikt danes in kako boleče bi čutili izgubo skupnosti,« pravijo organizatorji.
Težko pričakovani Don Giovanni
Festival, ki veliko da na opere, predvsem Mozartove, bo uprizoril Don Giovannija, težko pričakovano premiero v postavitvi Romea Castelluccija in z dirigentom Teodorjem Currentzisom. Na odru bosta tudi Mozartova opera Così fan tutte in tradicionalno Straussova Elektra.
Veliko pozornosti velja še premieri Händlovega oratorija Il Trionfo del Tempo e del Disinganno, v katerem bo nastopila Cecilia Bartoli, ki je spomladi prejela prestižno nagrado revije Opera News. Na sporedu bodo Berliozov La Damnation de Faust pa Feldmanova sodobna opera Neither, ki jo je skladatelj napisal v sodelovanju s Samuelom Beckettom, in za zaključek festivala Puccinijeva Tosca, pri čemer so glavno vlogo zaupali operni megazvezdnici Ani Netrebko, ki bo nekaj dni prej obiskala ljubljanski poletni festival. Med opernimi zvezdami bo tenorist Jonas Kaufmann, ravno tako gost ljubljanskega festivala, kot tudi Sonja Jončeva, ki ravno tako konec julija prihaja na ljubljanski festival.
Pravo slavje ob stoletnici festivala je organizatorjem lani preprečil koronavirus. Vseeno so praznovali in slavje potegnili še v letošnjo jesen. Svoj 85. rojstni dan bo praznoval tudi sloviti maestro Riccardo Muti, ki na festivalu redno nastopa več kot petdeset let. Kot običajno bo imel tri osrednje simfonične koncerte z Dunajskimi filharmoniki, rezidenčnim orkestrom festivala. Na festival prihajajo še Berlinski filharmoniki, Simfonični orkester SWR, Orkester des Champs-Élysées, orkester musicAeterna.
