Septembra se bo odprla prenovljena stavba nekdanje Cukrarne, s katero bo Ljubljana dobila novo kulturno prizorišče – tako imenovano Galerijo Cukrarna. Slovita zgradba s pestro zgodovino, ki je bila izvorno sladkorna rafinerija, se je po uničujočem požaru leta 1858 znašla še v številnih drugih vlogah: bila je kasarna, v njej so delovala različna podjetja, del njenih prostorov pa je večino časa pomenil tudi prebivališče za tiste manj premožne meščane, med drugimi umetnike – in nemara je v splošni zavesti danes še najbolj znana po tem, da sta v njej bolehala ter umrla vidna predstavnika slovenske moderne, pesnika Kette in Murn. Svojo podobo »simbola bede in propada« je še krepila v nekaj zadnjih desetletjih, ko je z odpadajočimi stenami, razbitimi okni in luknjami v strehi zapuščena ponujala zavetje le še tistim najbolj obupanim – brezdomcem in narkomanom.
Nekdanja temna lisa mestnega tkiva je zdaj na pragu novega življenja. Po skoraj tri leta trajajoči in več kot 23 milijonov evrov vredni prenovi (na natančno številk...
