Cabernet Franc, selekcija Gašper (97 točk)

V največji kleti v Goriških brdih, Kleti Brda, so tudi letos vzgojili serijo najboljših slovenskih vin pod različnimi imeni in avtorji (bagueri, aplus, schumacher, quercus… ). Mednarodna žirija je med našimi vini najvišje ocenila kabernet frank letnika 2019, ki ga je vzgajal Gašper Čarman, somelje, gostinec in vinski trgovec. Gre za vino v njegovi višji seriji pod skupnim imenom Gašper selekcija. Čarmanov kabernet frank je pred dvema letoma dobil enako oceno, lani pa so ga ocenili slabše, bojda tudi zato, ker so na sedež Decanterja poslali vzorec za ocenjevanje neposredno iz soda. Zanimivo, v Sloveniji je kabernet frank pravzaprav redko vino, še najraje ga ponudijo v določenih zvrsteh, v povezavi z merlotom ali kabernet sauvignonom. Samostojni kabernet frank pa imata oba gostujoča zvezdnika Kleti Brda, Gašper Čarman in Ralf Schumacher. Gašperjevo vino je mogoče naročiti, cena v prednaročilu je 38 evrov za buteljko, magnum (1,5 litra) pa stane 84 evrov. Pod imenom Gašper so dobili nekaj nižje ocene sivi pinot (87 točk), rebula (87), rebula (90), malvazija in palamida (90).

Zlata radgonska penina rosé Extra Dry Radgonske gorice (97 točk)

V zadnjem času skoraj vsi slovenski vinarji pridelajo tudi kakšno penino, na trgu pa je mogoče dobiti tudi razmeroma poceni peneča vina iz tujih dežel, tudi šampanjce. A radgonske kleti, ki se s svojim poslom ukvarja že dolga leta, to ne moti. Posli, ki so jih naredili s svojimi polsuhimi peninami, so milijonski. V zadnjem času se z nekaterimi bližajo tudi modernejšim trendom bolj suhih penin oziroma, kot v primeru visoko ocenjenega roseja letnika 2017, celo zelo suhih. Vino je v trgovinah mogoče dobiti za nekaj manj kot 20 evrov.

Laški rizling, izbor Klet Krško (96 točk)

V Krškem so lansko leto dobili 95 točk za izbor sauvignona 2010, letos pa so se proslavili z izborom laškega rizlinga iz leta 2007, ki so ga obirali v vinogradih bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša. »Grozdje mora biti prezrelo, z nekaj žlahtne gnilobe. Za izbor se odberejo samo najboljši, najbolj dozoreli deli grozdja. Za izbor laškega rizlinga bo pravšnja izbira biskvit s sadjem, jabolčna ali katera druga pita, zavitki vseh vrst, potice…« so zapisali na svoji strani. Cena za pollitrsko steklenico sladkega vina v kleti je 53 evrov.

Epulon STeraS (96 točk)

Slovenija velja za deželo belih vin, letos pa so pri Decanterju prepoznali tudi nekaj slovenskih rdečih vin. Razmeroma visoko oceno si je prislužil Epulon, ki ga v Šaredu nad Izolo prideluje Tilen Praprotnik. Gre za natančnega proučevalca avtohtonih in lokalnih sort, s katerimi že nekaj časa polni steklenice belih vin. Zdaj je zmešal še rdeče sorte: tretjino cipra in tretjino pristavskega refoška, v manjši meri je zraven še nekaj drugih sort, največ maločrna. Vino iz letnika 2018 je, kot je pri STeraSu v navadi, poceni, v kleti stane kakšnih 16 evrov.

Vaneja Steyer (96 točk)

Steyerjevi na čelu z Danilom, ki domujejo v Plitvici pri Apačah na Štajerskem, se podpisujejo kot hiša dišečega traminca in ravno s tem vinom jim je uspelo prepričati mednarodno žirijo. Dobili so zlato medaljo in visokih 96 točk za sladko vino Vaneja 2015. Gre seveda za dišeč traminec v steklenički s 375 mililitri, ime pa je dobil po Steyerjevi hčerki Vaneji. Zadnja cena, ki smo jo našli za Vanejo v trgovini Koželj, seže visoko v okolico 70 evrov. Predrago? Za tiste, ki pijejo manj sladka vina, imajo suh dišeč traminec za kakšnih 10 evrov.

A plus belo Klet Brda (95 točk)

A plus belo in A plus rdeče sta vrhunski zvrsti iz največje briške kleti. A plus iz leta 2013 tudi na splošno velja za enega najboljših letnikov tega vina, ki ga dobijo z mešanjem rebule, chardonnayja in pikolita z najboljših leg. Aktualni letnik tega vina stane približno 30 evrov, kakšen starejši biser je v trgovinah v Brdih ali na Dolgem mostu včasih mogoče dobiti še ceneje. Ob izjemni oceni za belo vino so Brici dobili tudi 91 točk za A plus rdeče letnika 2015 (91 točk), enako oceno pa je dobil tudi njihov Ralf Schumacher za rdeče No. 1.

Sauvignon Blanc-Pinot Grigio Puklavec Family Wines (95 točk)

Zvrst sauvignona (70 odstotkov) in sivega pinota (30 odstotkov) ponujajo tudi pri multinacionalki iz Prlekije. S cuveejem iz leta 2000 so prepričali mednarodno žirijo in dobili za aktualno vino letnika 2020 pravzaprav zelo visoko oceno, še posebej če vemo, da gre za klasično suho vino z navojnim zamaškom. Dobili ga boste za kakšnih sedem evrov. Mimogrede, med nagrajenimi vini (od 86 do 88 točk) je tudi šest rdečih, ki jih korporacija prideluje iz grozdja svojih vinogradov v Makedoniji.

Furmint 1971 Puklavec Family Wines (95 točk)

V arhivih so našli šipon iz leta 1971 in ga poslali v ocenjevanje ter dobili kar 95 točk, kar dokazuje, da so na jeruzalemskih gričkih celo v času komunističnih grozodejstev znali vzgojiti trto in vina, ki jih v sodobnih demokratičnih časih časti svetovna kritika. Gre za polsuho vino, v katerem so ocenjevalci našli kompleksne arome medu, marelice, manga z odtenki kamilice in belega čaja. Da o izrazitem in dolgem pookusu niti ne govorimo. Cena steklenice tega šipona (furminta) ni socialistična, saj presega 100 evrov.

Sauvignon Blanc Opoka Marjan Simčič (94 točk)

Briški vinar, ki ima v zadnjem času najvišje ocene v tujini, se tudi na Decanterjevih ocenjevanjih vedno dobro znajde. Lansko leto je dobil izjemne ocene za sladko vino Leonardo, a še bolj ga veselijo ocene za suha vina. Še posebej za najvišjo linijo Opoka, kjer so njegova najdražja vina. Tudi sauvignon letnika 2019 (40 evrov), ki je osvojil srebrno nagrado in 94 točk. »Bogat, koncentriran sauvignonski karakter s pomarančno lupino, mangom, travniškim cvetjem in kančkom tobaka,« so pojasnili pri Decanterju.

Mezzo forte Santomas (93 točk)

Družina Glavina v Šmarjah v Istri že nekaj let poskuša iz klasičnega, velikokrat kiselkastega refoška razviti velika vina. Po eni strani refošk starajo v lesu, po drugi strani ga mešajo z mednarodnimi sortami. Tudi v primeru Mezzo forte 2017. Njihove poskuse je že opazil tudi najbolj znan ocenjevalec Robert Parker, pri Decanterju pa so namenili 93 točk za zvrst refoška (40 odstotkov), kaberneta (30 odstotkov) in merlota (30 odstotkov). Zavohali so slive, kavo in ribez. Mezzo forte je konkretno, težko vino, ki ga je mogoče dobiti za 14 evrov.