Zaključni argumenti prosekucije proti Mihajloviću
BELGRAD, 8. julija – Glavni državni tožilec polk. Miloš Minić je danes začel sumirati argumente v izdajniški sodni razpravi proti Draži Mihajloviču ter izjavil, da je prosekucija podala neizpodbitne dokaze za sleherno obtožbo, ki je bila naperjena proti četniškemu vodji. Minić je med drugim izjavil, da so ameriški in britski zastopniki, ki so se nahajali na Mihajlovićevem glav. stanu, obtoženca podpihovali na boj proti partizanom, oziroma proti jugoslovanskim komunistom. Med drugim je Minić rekel, da so ameriški častniki ostali na glavnem stanu Mihajlovića do januarja 1945 in da je to dalo četniškemu vodji priliko za svoje trditve, da ni kolaboriral s sovražnikom. (…)
Enakopravnost (Cleveland), 9. julija 1946
Govor javnega tožilca
Beograd. 9. Tanjug. – Na včerajšnjem zasedanju Mihajlovičevega procesa je javni tožilec v svoji obtožnici obravnaval predvsem Mihajlovičeve zveze s kvizlingi in z reakcionarnimi elementi sosednih držav, Grčije, Albanije, Rumunije in Madžarske.
Vse te zveze, ki so bile zasnovane na vzajemni pomoči in borbi proti narodno osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji in v sosednih državah, so jasno dokazali.
Iz izjav obtoženega Mihajloviča kakor tudi iz dokumentov, ki so jih prebrali pred sodiščem, je nadaljeval javni tožilec, se jasno vidi, da so anglo-ameriški vojaški predstavniki pri Mihajlovičevem glavnem stanu spodbujali njega k borbi proti partizanom in ga podpirali v njegovem sodelovanju s sovražnikom.
Nobenega dvoma ni, da je bilo zadržanje teh oficirjev izraz politike nekaterih reakcionarnih krogov v inozemstvu, ki so si želeli, da se Balkan politično razvija po črti, ki je v skladu z njihovimi interesi ne pa z interesi balkanskih narodov. Bilo je jasno, da Mihajlovič ne bi bil v stanu obdržati si svoj položaj tako dolgo časa, če ne bi dobil moralne, materialne in politične pomoči iz inozemstva. Zlasti pa se je Mihajlović okoristil s prihodom ameriških oficirjev v njegov glavni stan. To je bilo leta 1944, po odhodu angleških oficirjev, ko je bilo sodelovanje njegovih odredov z okupacijskimi četami vsem jasno. (…)
Primorski dnevnik, 10. julija 1946
Jugoslov. sodišče spoznalo Mihajlovića krivim
BELGRAD, 14. julija – Na večer pred podano razsodbo od sodišča v zadevi generala Draže Mihajlovića je vse mirno v prestolnici. Zasliševanje je bilo zaključeno in zagovorniki so gotovi z zagovori. Poleg četniškega vodje je bilo obtoženih še 23 drugih mož izdaje in sodelovanja z nacisti in proti maršalu Titu in partizanom.
Ministrstvo za informacije je naznanilo, da bo sodba razglašena v ponedeljek ob 8 uri zjutraj, kot je bilo v načrtu. V smislu Jugoslovanskega sodnega postopanja bo ob tem času za vsakega obtoženca podano popolno pojasnilo, zaeno z obsodbo.
Col. Robert McDowell, iz New Yorka, načelnik zadnje ameriške misije pri gen. Draža Mihajloviću je dejal, da je več podanih izjav glede njegove osebe na sodišču bilo netočnih. McDowell je izpričeval pred komisijo v zadevi bivšega četniškega vodje, da je Mihajlović sovražil naciste in da ni z njimi sodeloval. Zavrnil je trditev, da je on ali Mihajlović se kdaj sestal z nemškim upraviteljem Srbije, kar je nasprotno kot pa je bilo kot dokaz predloženo pri obravnavi na belgrajskem sodišču.
Enakopravnost, 15. julija 1946
Izdajalec Mihajlovič obsojen na smrt
Beograd, 15. – Kakor poroča radio Beograd, je Draža Mihajlovič obsojen na smrt z ustrelitvijo in na izgubo vseh državljanskih pravic.
Prav tako so obsodili na smrtno kazen z ustrelitvijo vse bivše ministre quislinške Nedičeve vlade. Ostale obtožence so obsodili na dolgoletne zaporne kazni. (…)
»Borba« komentira proces Draže Mihailoviča in njegovih pristašev ter piše med drugim: »Proces, ki mu je sledil z velikim zanimanjem ves naš narod kakor tudi inozemska javnost, je popolnoma razkrinkal, odkril in dokazal ostudno izdajstvo sodelovanja s sovražniki, kakor tudi zločine, ki so jih ti izdajalci zagrešili v najhujših letih vojne naše zgodovine. Ljudskemu sodišču so predložili debelo knjigo dokumentov, ki dokazujejo krivdo obtožencev. (…)
Primorski dnevnik, 16. julija 1946
Mihajlovićev priziv je bil zavrnjen; smrtna obsodba izvršena
Potom radija je dospelo poročilo, da je bil danes zjutraj ob 6. uri po clevelandskemu času, usmrčen z ustrelitvijo Dražo Mihajlović, vodja četnikov v Jugoslaviji, ki je bil spoznan krivim izdajstva. Ž njim vred je bilo ustreljenih tudi osem drugih izdajic. Podrobnosti o eksekuciji niso bile podane.
Enakopravnost, 17. julija 1946
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
