108. kolesarska dirka po Franciji znova premika mejnike v slovenskem športu. Tadej Pogačar (UAE Emirates) je nesporni vladar dirke, znova pa je svoje ime na veliko sceno pristavil Matej Mohorič (Bahrain Victorius), eden najbolj borbenih kolesarjev na letošnjem Touru nasploh. Vsak dan je odlično opravljal vlogo pomočnika, večkrat se je znašel v begu in tako ali drugače opozarjal nase v dresu državnega prvaka. Prvi veliki met mu je uspel na najdaljši etapi letošnje francoske pentlje, ko je z uspešnim samostojnim begom dobil skoraj 250 kilometrov dolgo sedmo etapo, danes pa je ponovil vajo na skoraj identičen način. »Moral sem zdržati, tudi če bi eksplodiral ali dirko končal ob cesti, če bi povsem omagal,« je v cilju opisal odločilni napad, ki ga je sprožil 25 kilometrov do cilja, na krajšem vzponu. Z izjemno težkim prenosom se je na moč odpeljal preostalim 19 ubežnikom, ki so bili na čelu etape. Privozil si je minuto prednosti, ki je do cilja ni več izpustil iz rok. »Obračal sem smešno nizke vate, a sem presrečen, da se je izšlo,« je dolge in mučne kilometre samostojne vožnje opisal 26-letnik, ki je poskrbel za tretjo zaporedno slovensko zmago na Touru (prejšnji dve je dobil Pogačar) in peto v devetnajstih etapah.

Še vedno pod vtisom preiskave

Za 19. etapo se je sicer predvidevalo, da se bo odločila v ciljnem sprintu glavnine, saj je bila skoraj povsem ravna. A prvi kandidat za etapno zmago v sprintu Mark Cavendish je že po koncu 18. etape, ko je na vrh prelaza Luz Ardiden prišel povsem izmučen in tik pred časovno zaporo, dejal, da si želi le počivati v glavnini. Bila je tudi zadnja priložnost, da s pobegom etapno zmago napadejo ekipe, ki še niso slavile na letošnjem Touru. Svojo priložnost pa je zaslutil tudi Matej Mohorič, ki se je v beg podal na samem začetku etape.

Sprva je bila v begu šesterica, ki pa je dobila še družbo 14 kolesarjev. Ostri boji za zmago so se v dvajseterici začeli dobrih 50 kilometrov pred ciljem, a odločilnega je sprožil Mohorič 25 kilometrov kasneje. Ob zavedanju, da je osvojil svojo drugo etapo na letošnjem Touru, pa je na ciljni črti pokazal pomenljivo gesto. Z rokami je prek svojih ust pokazal, kot da jih želi zapreti z zadrgo. Seveda je bila gesta namenjena vsem, ki dvomijo o njegovi čistosti, potem ko so v sredo zvečer hotel ekipe Bahrain Victorius preiskali policisti. »V zadnjih kilometrih so mi misli ves čas bežale na dogodek, ko nas je obiskala policija. Res neprijetna situacija, počutil sem se kot kriminalec. Neprijetno je, ko ti policisti brskajo po osebnih stvareh, ti berejo sporočila. Po drugi strani je sicer dobro, saj preiskava pomeni, da nadzor v kolesarstvu obstaja, a vseeno sem se počutil zelo nelagodno. A sedaj upam, da je vsem jasno, da ničesar ne skrivamo,« je bil še vedno malce jezen Mohorič zaradi policijske preiskave celotnega njegovega moštva.

Pogačar že prejemal čestitke

Za glavnino, v kateri se je ves čas vozil tudi nosilec rumene majice vodilnega v skupnem seštevku Tadej Pogačar, je bil danes miren dan. Njihovo dirkanje je že malce spominjalo na nedeljsko parado šampionov, saj so kolesarji sproščeno klepetali med seboj in tudi nekako že čestitali Pogačarju za drugo zaporedno zmago. V cilj so prišli z več kot 20 minutami zaostanka.

Kolesarje sicer jutri čaka še zahtevna vožnja na čas, a ta ne bo prinesla tako spektakularnih zasukov kot lanska na La Planche des Belles Filles. Takrat je Tadej Pogačar z izjemno vožnjo poskrbel za spektakularni preobrat in je zmago na Touru odnesel Primožu Rogliču, ki je bil trdno zasidran v skupnem vodstvu. »Sem samozavesten. Res je, da lahko na kronometrskem kolesu izgubiš tudi šest minut, a mislim, da se mi to ne bo zgodilo,« je že po zadnji gorski etapi v sredo dejal Pogačar, ki je danes prevozil že dvanajsto etapo v majici vodilnega na Touru v karieri, novo pa mu je na zmagovalnem odru podelil legendarni Eddy Mercx. »Res mi veliko pomeni, da sem bil tam z Merckxom. Je eden junakov kolesarstva in stati ob njem na stopničkah je res noro,« je po podelitvi dejal 22-letnik s Klanca pri Komendi. O vseh uspehih slovenskih kolesarjev je dodal: »Ne vem, kaj naj rečem. Zame je to lep občutek. Vedno smo si v Sloveniji želeli uspeti tudi v kolesarstvu. Bili smo dobri, zdaj pa zmagujemo. Res je lepo. Vedno, ko pridem domov, vidim, koliko ljudi je na kolesih. To je fantastičen občutek.«