Nezanesljive študije

Od lanskega poletja se profesor s to sporno učinkovino ponovno ukvarja. V roke mu je prišel svojevrsten »zaklad«, ki ga je industrija z utemeljitvijo, da je poslovna skrivnost, pred javnostjo dolgo skrivala. Gre za 53 študij o možnih vplivih glifosata na dedno zasnovo, ki naj bi dokazovale neškodljivost tega herbicida. Nekatere so stare že desetletja. Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je namreč pred dvema letoma po tožbi nevladne organizacije Evropski agenciji za varnost hrane naročilo, da mora izročiti doslej neobjavljene študije. Interes javnosti v tem primeru pretehta nad interesom podjetij, so razsodili sodniki. Preko nevladne organizacije potrošnikov SumOfUs je teh 53 študij prispelo do profesorja Knasmüllerja. Veljajo za nekakšen ključ do ocene škodljivosti ali neškodljivosti omenjenega herbicida. Genotoksični testi so namreč priznani postopki, ki signalizirajo, ali lahko neka substanca vpliva na nastanek rakavih obolenj ali ne. Medtem ko so se industrija in pristojne oblasti vedno sklicevale na zanesljivost teh laboratorijskih študij, se na 187 straneh profesorjevega izvedenskega mnenja kaže povsem drugačna slika. Le 4 odstotke teh študij je res zanesljivih, 32 odstotkov je deloma zanesljivih, preostalih 64 odstotkov pa sploh ne. Več mesecev se je Knassmüller s kolegom prebijal čez tisoče strani materiala in začuden ugotavljal, da komaj kakšna od študij, ki jih je naročila industrija, ustreza standardom OECD, ki so veljali v času nastanka teh dokumentov. Kljub temu sta študije pri svoji odločitvi upoštevala tako Evropska agencija za varno hrano kot tudi Berlinski zvezni inštitut za oceno tveganja, ki sta ocenila, da pesticid ni nevaren za zdravje.