V favelah – kot v Južni Ameriki imenujejo naselja najbolj revnih, le v Riu De Janeiru v njih živi kar 1,5 milijona oziroma skoraj četrtina prebivalcev mesta – pogosto vladata droga in kriminal. Program Hortas Cariocas na eni strani vključuje prav najbolj ogrožene iz teh naselij. V njem kot vrtnarji najdejo delo ljudje, ki so izstopili iz sveta drog, brezposelni, matere samohranilke in upokojenci. Na drugi strani program najrevnejše prebivalstvo oskrbuje z zdravimi in svežimi živili po dostopnih cenah. Ko so v času epidemije mnogi prebivalci favel izgubili delo in je po nekaj mesecih vlada ustavila izplačila pomoči, ob tem pa so močno narasle cene živil, je 49 vrtov iz tega programa okoli 80 ton zelenjave in sadja podarilo najbolj prizadetim družinam. Več kot 20.000 jih je lažje preživelo tudi z njihovo pomočjo. V običajnih časih sicer 216 vrtnarjev sadje in zelenjavo, pridelano na teh vrtovih, proda na lokalnih tržnicah in si s tem izboljša zaslužek. Za oskrbovanje vrtov v programu namreč na mesec zaslužijo okoli 500 realov, kar je manj kot 100 evrov in predstavlja približno polovico minimalne plače v Braziliji. Kljub temu so za ponujeno priložnost hvaležni, za mnoge je to edina možnost, da sploh lahko kaj zaslužijo s poštenim delom. Julio Cesar Barros je kot otrok delal na poljih svojega deda, kjer se je, kot trdi, naučil več kot kasneje na univerzi. Ko se je konec petdesetih let mesto širilo, so pozidali mnoge urbane vrtove, zato se Barros zavzema za to, da se v Riu de Janeiru ohranita tradicija pridelave zelenjave in za to potrebno znanje.