Za zadnjo, ki je v Nemčiji in Belgiji zahtevala več kot 100 življenj, pravi, da jo je bilo mogoče predvideti in da v Evropi v zadnjih desetletjih opažajo precejšen porast števila tako imenovanih konvektivnih vremenskih pojavov, torej neviht z lokalno močnim deževjem, točo ali tornadi. Seveda je vse večja tudi škoda, ki jo povzročajo. To je po eni strani posledica tega, da imajo ljudje čedalje več dobrin, ki jih neurje lahko poškoduje (hiš, avtomobilov itd.), po drugi strani pa obstajajo jasni signali, da se del porasta škode lahko pripiše podnebnim spremembam, pravi Rauch. Te se odražajo tudi v tem, da neurja s svojo jakostjo presenetijo ljudi, ki na tako hude posledice niso računali. Tisti, ki živijo na poplavnem območju, ob rekah, so običajno pripravljeni na to, da jih zalije voda, povsem drugače pa je tam, kjer se čisto nedolžen potok v nekaj minutah spremeni v deročo maso, ki s seboj odnaša dobesedno vse. Ljudje ob takšnih vremenskih katastrofah tudi pod vrhom hriba niso varni, pravi Rauch. Kljub temu ocenjuje, da so poletna neurja za zavarovalnice še obvladljiva, saj so prostorsko omejena in povzročijo škodo v višini nekaj milijard evrov. Zimska neurja, ki se včasih raztegnejo na večji del kontinenta, pa povzročajo škodo v višini več deset milijard. Na vprašanje, kaj porast vremenskih katastrof pomeni za zavarovalne premije, Rauch za nemški Spiegel odgovarja, da v Nemčiji te še niso problematične. Tudi če bi se podvojile, bi znašale okoli 1000 evrov letno in bi si jih večina še lahko privoščila. Drugače pa je recimo v Kaliforniji, kjer za zavarovanje že zdaj plačajo nekaj tisoč dolarjev in si ga večina že zdaj le težko privošči.

vremenska neurja katastrofe Ernst Rauch Munich Re