»V zadnjih dveh letih sem izkopal 150 grobov in od vseh teh je to edina najdena pepelnica,« razloži Marko Sraka, operativni vodja del na terenu. Blizu Gospodarskega razstavišča je bilo nekoč severno emonsko grobišče, glavno rimsko pokopališče, ki je dobro raziskano. V zadnjih 50 letih so odkrili 3000 grobov. Zdaj so jih na novo izkopali okoli 30, in to s precej bogatim inventarjem, ker so tukaj najverjetneje pokopavali premožnejše. Nahajajo se v večji globini, zato so izredno dobro ohranjeni. »Najdbe so v večji meri pričakovane. Pogosto pa je tako, da se pri izkopavanjih najde tudi kakšna izjemna najdba, nad katero si začuden in ki ti pove nekaj novega,« pripoveduje vodja raziskave Matej Draksler. »Ko smo videli kamnit pokrov, smo bili previdni. Lahko bi šlo recimo tudi za padel nagrobnik.« Pokrov so dvignili z bagrom in uzrli dragoceno notranjost. V stekleni žari so bili ostanki pokojnika, ob njej pa še trije vrčki različnih oblik, steklenička in dve čaši. »Bili smo presenečeni, ker je običajno večina najdb tipično rimskih, ti predmeti pa so izjema. Govorijo o staroselcih, ki so bili tu, ko so Rimljani prišli. Imeli so svojo tradicijo in navade.«
Svet mrtvih dober pokazatelj sveta živih
Pepelnica najverjetneje izvira iz druge polovice prvega stoletja in je doslej največje arheološko odkritje v tem delu Ljubljane. Grobnice premožnejših so bile pogosto označene z bogatimi spomeniki in so bile zato tarča tatov. Zato bi se kaj lahko zgodilo, da bi ekipa arheologov na Dunajski odprla prazno skrinjo. »Ko odpreš pokrov, zagledaš vso vsebino naenkrat. In to je popolnoma drugačen občutek, kot pa če koplješ počasi in počasi odkrivaš predmet,« vznemirljiv trenutek opisuje Draksler. »Vsak grob je poseben,« doda Marko Sraka, »ker kaže sliko pokojnika, ki je v njem pokopan. Grobna skrinja je lahko zelo različno narejena.« V tem primeru je pepelnica izdolbena iz enega kosa apnenca. V njej niso naključni predmeti, ampak zelo osebni, ki so bili položeni s pokojnikom. »Poleg tega so to enkratni dogodki. Medtem ko imamo na urbanih najdiščih arheološki zapis pogosto v obliki hiš, temeljev, tlakov, so grobovi dogodek, ki je nastal v enem dnevu.« Zato je tudi lažje določiti čas nastanka in izostriti arheološki pogled na to, kako se je populacija rimskega mesta spreminjala. »Iz nekaterih grobov dejansko lahko vidiš človeka. Svet mrtvih je vedno dober pokazatelj sveta živih,« meni Draksler.
Vsi najdeni bronasti, koščeni in stekleni predmeti, kot so vrčki, stekleničke, bronasta zajemalka in balzamarija, so romali v konservatorsko delavnico na nadaljnje analize. Arheološka izkopavanja ob gradbenih delih na Dunajski, ki potekajo od konca maja, se bodo zaključila v začetku prihodnjega tedna. »Toplo se zahvaljujemo sosedom, ki so zelo prijazni. Marsikaj so nam pomagali pri samem delu, nam prinesli kakšne potrebščine, škatle in tako naprej,« je še izpostavil Sraka. Arheologi se izkopavanjem načeloma izogibajo, ker je varovanje dediščine na prvem mestu. Zato je najbolje, če ostane najdišče nepoškodovano, še razloži Draksler: »V našem primeru gre za zaščitna izkopavanja, ker če ne bi tega zdaj raziskali, bi bilo to uničeno. Ti grobovi bi leteli po zraku. Vse bi bilo zbuldožirano z bagrom. Naša želja je, če se le da, naj se sploh ne izkopava, ampak da ostane v zemljitako, kot je bilo.«
