Nagrada novo mesto bo konec avgusta podeljena petič, v vmesnem času pa bodo tako vestni kot manj izkušeni bralci spet lahko preverjali njeno težo. Založba Goga in Društvo slovenskih literarnih kritikov sta jo namreč zasnovala z željo, da bi kakovostna slovenska kratka proza – tako sam žanr kot pisci – dobila več pozornosti tudi v splošni javnosti. Če se ozremo k nagrajencem minulih let, so zbirka Noben glas Suzane Tratnik (slavila je v letu 2017), prvenec Eve Markun Menažerija (2018), Dobrodošli (2019) Vesne Lemaić in lanski Plavalec Sergeja Curanovića brez dvoma varne naložbe v poletne bralske večere. A kdo bi jih utegnil naslediti?
Vsakdanji, odrinjeni, spregledani
Obsežna zbirka Prepozno, pozneje je med nominirance popeljala Marka Goljo, ki se ga bodo mnogi še bolj kot po prvencu Morda spomnili po barvi glasu, je namreč dolgoletni novinar Radia Slovenija. Zgodbe njegovih junakov, ki se marsikdaj začnejo z vsakdanjimi situacijami, se izogibajo stereotipnosti, meni žirija, ki jo je pritegnilo tudi »mutiranje kratke zgodbe v smeri poezije, v smeri dramskega dialoga, v katerem vloge niso več razvidne, ali pa v smeri intenzivnosti pripovedi, izpisane v enem odstavku«.
Novinka ni niti Anja Mugerli, ki je družinske motive predelovala že v delih Zeleni fotelj in Spovin. Nominirana zbirka Čebelja družina, ki je nedavno prejela tudi nagrado EU za književnost, je polna protagonistov, ki so pogosto odrinjeni, spregledani ali zaznamovani s tragično preteklostjo, prav v stiku z naravo in rituali pa jim uspe spremeniti svoje življenje. »Njene pripovedi kljub umirjeni naraciji vselej poskrbijo za intenzivno bralsko izkušnjo,« piše v utemeljitvi.
Kozmopolitsko ali bizarno
Carlos Pascual, najslavnejši slovenski Mehičan, a tudi izkušen pesnik, pisatelj, esejist in publicist, je pustil vtis z zbirko kronik Nezakonita melanholija, ki so kozmopolitska mešanica izkustvenega in reportažnega upovedovanja. Žirija ji je dodala oznako avtofikcija, saj ocenjuje, da gre za »dražljiva, kompozicijsko spretno izpisana poročila o popotniku skozi fenomene sveta, ki jih dobivamo v artikuliranem prevodu prevajalke Mojce Medvedšek«.
Dolga publicistično-literarna pot pa je tudi za zadnjo nominiranko Agato Tomažič, ki je žirijo prepričala z zbirko Nož v ustih, torej »z jezikovno in slogovno dovršenostjo ter z vsebino, ki intrigira s svojo nepredvidljivostjo in pisavo bizarnosti vsakdana«. Njeni junaki – sleherniki – jezo, prezir in osamljenost pogosto skrivajo za masko vsakdana, s čimer avtorica pronicljivo odstira, kaj vse se lahko skriva pod površjem liberalnosti, korektnosti… Zgodbam pa zato ne zmanjka ne groze ne humorja.
Izbirali med 60 naslovi
Žirija – sestavljajo jo Matej Bogataj, Robert Kuret, Žiga Rus in Silvija Žnidar (predsednica) – je sicer letos izbirala med več kot šestdesetimi zbirkami kratkih zgodb, koronska kriza torej razgibane produkcije ni omejila. »Tematsko in slogovno so zgodbe, s katerimi smo se srečevali, precej raznolike, stilistično v razponu od minimalističnih črtic do daljših novel. Kar nekaj jih na primer opozarja na trenutne družbene krize, konflikte, zaradi česar delujejo zelo aktualno, veliko se jih ukvarja z intimo, razmerji, notranjim svetom posameznikov, nekatere skušajo prekoračiti meje človeške zavesti,« poroča predsednica žirije. Nagrajenec bo znan v petek, 27. avgusta, na večeru v sklopu večdnevnega festivala pripovedovanja in kratke proze Novo mesto short. V čast in slavo mu bo med drugim zagodel bend Katalena.
