Že njihovih 800.000 brošur, ki enostransko hvalijo svoje »junake« in žaljivo pišejo o drugih udeležencih pri »rojstvu« države Slovenije, da slutiti, da se oprijemajo rešilne bilke. Nekaj »zaslužnih« je v brošuri prikazano v slikah in besedah. V glavnem stari znanci z Doba in karieristi s kilometrino.

Pod naslovom Slovenska politična pomlad knjižica našteva prirejene zgodovinske dogodke, povezane z osamosvojitvijo Slovenije. Zgledi:

»Josip Broz - Tito, ki je po drugi svetovni vojni z nasiljem utrdil enopartijsko vladavino…«

Ali je sedanji predsednik vlade nasilno odšel na partijsko šolanje v Kumrovec? Ali je po izključitvi iz partije nasilno pisal prošnje za ponovni sprejem? Ali je moral pod prisilo organizirati pohod mladine v zgodovinsko Jajce? Ne. To so bile zanj karierne stopničke.

»Milan Kučan in Tomaž Ertl sta naščuvala celotni vrh represivnega resorja proti tistim, ki naj bi z zlonamernim in neodgovornim pisanjem povzročali slovenski politiki težave v Beogradu…«

Hvala bogu, da sta jih »naščuvala«, saj bi izzivi s slovenske strani lahko povzročili vseobsežni napad JLA na Slovenijo. Tudi generali morajo upravičiti svojo plačo. Možno je, da zdaj tudi avtorjev tega »aktualnega seznama dogodkov« ne bi bilo, saj bi bili med prvimi za odstrel.

»Sredi aprila 1991 je postal minister za informacije Jelko Kacin. Nekaj dni pozneje sta strahopetno odstopila minister za finance Marko Kranjec in podpredsednik vlade Jože Mencinger.«

Pošteno je, da zapustiš položaj, če se v politični funkciji ne strinjaš z dogajanji v tvojem resorju. Strahopetno pa je, če zaradi nesposobnosti podaš nepreklicno odpoved s položaja, potem pa ostaneš na položaju in postaneš še bolj aroganten.

»Ali bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve,« je zapisal pesniško razpoloženi Prešeren.

Kali slovenske pomladi sta bili vsaj dve. Ena je odhod januarja 1990 slovenske partijske delegacije s XIV. Kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Ta dogodek je omenjen v knjižici. Druge, ko je Tomaž Ertl s 600 policisti preprečil prihod srbskega mitinga resnice, pa so zatajili. Predstavljajte si veselo rajanje mitingašev po Ljubljani.

Turkmenski pregovor pravi: »Če imaš pamet, ravnaj se po njej, če je nimaš, se ravnaj po pregovorih.«

Pregovori so po navadi plod uma več generacij in koristen usmerjevalec človekovih dejanj. Ta vlada žal ne upošteva niti ene ponudbe turkmenskega pregovora, saj je tudi slovenski rek »lastna hvala se po blatu valja« zanjo nedosegljiv. Parafraziran Trubarjev slogan »stati inu obstati« ne bo dovolj, da bi obstali. Menim, da je brošura Stali smo in obstali labodji spev te vlade.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani