Redne javnomnenjske raziskave pripisujejo njegovi stranki med 18 in 22 odstotkov podpore. Kje so se izgubili manjkajoči glasovi? Ali je tokrat zatajil del volilcev, ki predstavlja njegovo zagotovljeno kvoto podpornikov, ali pa so javne raziskave še bolj prirejene, kot si mislimo. Pojavlja se tudi vprašanje, kje so glasovi njegovih zvestih koalicijskih oprod NSI, SMC, DeSUS, SNS. Razni počivalški, jelinčiči in jurce bi se morali ob teh rezultatih zamisliti, saj je očitno, da je voda dokončno odnesla njihove volilne baze. Od tega referenduma dalje ne bodo mogli več lagati niti samim sebi, da so jim njihovi volilci oprostili, da so zavoljo ljubega kruhka »požrli« predvolilne obljube. Računi koalicijskim strankam prihajajo že pred volitvami. Tudi J. J. bi moralo biti jasno, da s 13,44 odstotka sedanje javne podpore v Bruslju v prihodnje ne bo mogel več »prodajati« svoje verzije Slovenije.
O rezultatih referenduma pa bi se morala zamisliti tudi sedanja opozicija, da se ne bi ob porazu Janše slučajno naslajala, ker za to nima nobenih zaslug. Kot običajno se je vedla bledo in je bila zgolj spremljajoči sopotnik civilnih združenj, ki so dejanski zmagovalci referenduma. Civilna združenja, vseskozi trn v peti Janši, ki jim na vsakem koraku krati pravice in sredstva za nemoteno delovanje, so se tokrat združila v homogeno celoto in povezala širok spekter državljanov, od mladih do starih. Zlasti to, da se je referenduma udeležilo ogromno mladih, daje zagon in upanje tej državi. Mladi so s tem dokazali, da se zavedajo svojih pravic in dolžnosti in da so se pripravljen zanje tudi boriti: za boljše šolstvo, zdravstvo, za ustrezno stanovanjsko politiko, proti prekarnim zaposlitvam.
Mladi so se odločali s svojo glavo in brez predhodnega posvetovanja s sodelavci, kot je bilo to potrebno pred odločitvijo predsednika države Pahorja.
Matjaž Martinšek, Ljubljana
