Franjo Bobinac, podpredsednik kitajske multinacionalke Hisense International: “Zaposlenih je 1700 ljudi več kot prej”

»Hisense Europe, kamor sodi tudi Slovenija, bo že letos ustvaril krepko čez dve milijardi evrov prometa. Do leta 2025 pa načrtujemo v Evropi blizu pet milijard evrov letnega prometa, kar je trikrat več kot danes,« je v pogovoru za Dnevnik med drugim povedal Bobinac, ki kot podpredsednik skupine Hisense in član njenega upravnega odbora skrbi za marketing in blagovne znamke v celotni skupini, bil je tudi prvi tujec v upravnem odboru kitajske multinacionalke.

Drži, rast cen surovin in nestabilnost deviznih tečajev sta kar globalna trenda in podjetja se jima moramo prilagajati. Hisense je danes globalno podjetje, prisotno na vseh celinah in tako lahko črpamo sinergije tako na nabavni, razvojni kot prodajni strani. Res pa je tudi, da panoga bele tehnike in televizorjev trenutno blesti. V času pandemije so bili ljudje več doma in seveda so pogledali, kdaj so nazadnje zamenjali televizor, hladilnik ali druge izdelke bele tehnike. V prvi polovici leta so prihodki na ravni skupine zrasli za več kot 50 odstotkov glede na enako obdobje lani, rastejo tudi tržni deleži vseh blagovnih znamk, tako Gorenja, Hisensa in Aska kot tudi vse naše produktne skupine.

Lani smo večinoma ostajali za štirimi stenami našega doma in ni naključje, da se je prodaja televizorjev močno povečala, dobro smo prodajali tudi aparate za pripravo in shranjevanje hrane, še zlasti hladilnike, kuhalne plošče, pečice, pomivalne stroje. Močno se je izboljšala tudi spletna prodaja, kjer smo kot skupina Hisense v Evropi občutno povečali naše tržne deleže. Pred epidemijo smo pri gospodinjskih aparatih prek spleta ustvarili približno 30 odstotkov celotne prodaje, v zadnjem letu pa že več kot 40 odstotkov, v nekaterih državah celo več kot 50 odstotkov.

Menim, da bolj prvo. Večji del dohodka, ki smo ga prej namenjali počitnicam, potovanjem, druženju, smo zdaj namenili za izdelke za dom.

Blagovna znamka Gorenje je bila vrsto let daleč najbolje zasidrana v vzhodnem in centralnem delu Evrope. Skupina Hisense je s prevzemom Gorenja naredila pomemben korak h globalizaciji in internacionalizaciji, saj je pokrila še Evropo kot manjkajočo celino in države, v katerih prej ni bila prisotna. Gorenjeve prodajne ekipe danes odpirajo pot Hisensovim televizorjem v vzhodni Evropi, od Rusije, Poljske, Češke pa vse do Balkana. V Srbiji je količinski tržni delež Hisensa pri televizorjih v dobrih dveh letih in pol zrastel z nič na več kot sedem odstotkov. Na zahodu Evrope pa je obratno, tam Hisensove ekipe odpirajo pot Gorenjevim gospodinjskim aparatom pod različnimi blagovnimi znamkami.

Ko smo v Gorenju pred leti iskali strateškega partnerja, smo iskali takšnega, ki bo Gorenju komplementaren v izdelkih, mu omogočal nadaljnjo rast in še hitrejši razvoj novih izdelkov ter da bo še naprej razvijal vse lastne blagovne znamke Gorenja. To nam je tudi uspelo in sinergije so izjemne. Hisense je začel svojo izrazito rast na mednarodnih trgih pred dobrimi 12 leti. Lani je Hisense International, kamor spada vsa prodaja zunaj Kitajske, dosegel že skoraj šest milijard evrov prometa, letos pa bo rezultat še bistveno boljši. Hisense Europe, kamor sodi tudi Slovenija, pa bo že letos ustvaril krepko čez dve milijardi evrov prometa. Do leta 2025 načrtujemo v Evropi blizu pet milijard evrov letnega prometa, kar je trikrat več kot danes.

Vaša ugotovitev o pragmatizmu kar drži, toda morate vedeti, da je vso lansko pomlad vladala velika negotovost, kako bo pandemija vplivala na poslovanje gospodarskih družb. Treba se je bilo hitro odločiti in sprejeti odločitve, ki bi omogočale skupini še hitrejšo rast in razvoj po koncu epidemije. K sreči pa se je poleti obrnilo na bolje, pandemija je spodbudila povpraševanje po televizorjih in izdelkih za dom, zelo hitro pa smo se nato odločili za milijonsko investicijo v nove proizvodne linije televizorjev v Sloveniji. Danes je v Sloveniji zaposlenih 1700 ljudi več kot pred Hisensovim prevzemom Gorenja.

Samo neprestani razvoj novih izdelkov, odpiranje novih trgov, razvoj blagovnih znamk in kadrov so poleg obvladovanja stroškov in denarnega toka ključni vzvodi za nadaljnjo rast in uspešnost poslovanja. Če bomo rasli in bomo uspešni še naprej, bo to dobro za podjetje, zaposlene in državo.

Obseg proizvodnje iz meseca v mesec raste in izjemno sem vesel, da je bila proizvodnja televizorjev vzpostavljena prav v Sloveniji. Potencial za rast je pri televizorjih izjemen. Televizor danes ni le naprava za gledanje filmov, novic ali uživanje v športu ali kulturi, temveč postaja centralni del pametnega doma. Skupina Hisense je med štirimi največjimi proizvajalci televizorjev na svetu. Potrošnikom ne želimo ponuditi le kakovostne slike in dobrega zvoka, temveč tudi čim več vsebin, kot so filmi, glasba, šport, umetnost itn. Hisensovi televizorji imajo svoj operacijski sistem Vidaa, ki povezuje vse funkcije in zagotavlja dostop do aplikacij, ki jih zagotavljajo naši partnerji, kot so Netflix, Youtube, Prime Video Amazon, Uefa TV, NBA League Pass itn. V ne tako zelo oddaljeni prihodnosti bo pametni televizor tista točka, prek katere bomo potrošniki še lažje opravljali storitve, opravljali nakupe in se bomo nekoč prek televizorja celo posvetovali z zdravnikom.

Vsi, ki delamo v poslu, smo seveda naklonjeni prosti trgovini, pa naj bo to v Ameriki, Evropi ali na Kitajskem. Seveda je Hisense podjetje s kitajskimi koreninami, hkrati pa je globalno podjetje z lokalno prisotnostjo v več kot 160 državah. Povsod, kjer delujemo, smo vpeti v lokalno okolje in se z njim razvijamo, plačujemo davke in prispevke. V Sloveniji letno prispevamo v proračun več kot 50 milijonov evrov, ki se večinoma nanašajo na dajatve v zvezi z delom. Za lokalni razvoj in priložnost Slovenije se mi zdi pomembno, da je center globalne korporacije Hisense za Evropo lociran v Sloveniji. Hkrati pa potrošnik predvsem zaupa blagovni znamki in vsemu, kar mu lahko ponudi v obliki palete izdelkov in storitev. Sodobni potrošnik je zelo dobro informiran, digitaliziran, spremlja novosti in ima izbiro. Izdelek želi uporabljati takoj, zato je ključnega pomena neprestani stik z njim, ki ga lahko omogoči le lokalna organizacija prodaje, servisa itd. Tudi razvoj in proizvodnja izdelkov, vključno z vsemi dobaviteljskimi verigami, se zato vedno bolj približujejo potrošniku. Ocenjujem, da zaradi aktualnih geopolitičnih turbulenc ne bo prišlo do velikih zastojev v svetovni trgovini.

Imam srečo, da že vso kariero delam v medkulturnem okolju. Že pred vstopom Hisensa smo v Gorenju zaposlovali 40 odstotkov tujcev, zdaj se je multikulturnost še povečala. Še bolj pa me veseli, da naši lastniki razumejo multikulturnost kot pomembno primerjalno prednost, da delimo dobre prakse in se učimo drug od drugega. Vsa mednarodna komunikacija v skupini poteka v angleščini, v vseh državah, kjer smo prisotni, imamo lokalne prodajne ekipe. Bližje ko smo končnemu potrošniku, več je lokalnega pristopa. Multikulturnost naše skupine se kaže že na najvišjih ravneh organizacije; sam sem bil prvi tujec, ki je bil imenovan v upravni odbor Hisense International, danes pa smo že trije. Drugače pa so naši lastniki zelo strateško usmerjeni, močno osredotočeni na rezultat in hitrost v poslu.

Gospodarske ukrepe vlade ocenjujem kot dobre, dovolj hitre in učinkovite. Z generalnimi ukrepi pomoči je sicer težko zadostiti vsem skupinam prebivalcev in poklicev ter podjetjem, zato bi bila lahko ocena drugih deležnikov tudi drugačna.

Zagotovo več kot zdaj in prepričan sem, da je uvedba socialne kapice korak v pravo smer. Gospodarska in delodajalska združenja se že več let zavzemamo za uvedbo socialne kapice, vendar nam doslej z našimi predlogi ni uspelo. To, da so visokokvalificirani inženirji, znanstveniki, razvojniki in drugi kadri v Sloveniji visoko obdavčeni, je dejstvo, ob čemer se pozablja, da danes med seboj ne tekmujejo le Evropa, Azija in Amerika, temveč tudi posamezne države znotraj EU. Slovenija mora storiti korak naprej pri razbremenitvi visokokvalificiranih kadrov, sicer bo v EU postala nekonkurenčna. Z uvedbo socialne kapice se bo v proračun sicer nateklo nekoliko manj denarja kot doslej, vendar se bo ta primanjkljaj hitro povrnil z višjo gospodarsko rastjo, zaposlenostjo in morda tudi s strukturnimi spremembami v gospodarstvu.