»V središču naj bo človek, ne njegova bolezen,« poudarja direktorica Mestne knjižnice (MK) Kranj Maja Vunšek. To je eno od vodil Združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki po novem velja tudi v kranjski mestni knjižnici. Ta je namreč postala demenci prijazna točka. Na to obiskovalce, ki knjižnico obiščejo načrtno ali po naključju, opozarjajo tri spominčice, ki krasijo glavni vhod stavbe Globusa, v kateri knjižnica deluje zadnjih deset let.
Pomembno je ozaveščanje mladih
»S širjenjem mreže podpornih točk prispevamo k izboljšanju kakovosti življenja v mestu,« pravi direktorica knjižnice Vunškova. Pojasnjuje, kaj to pomeni v praksi: »Zaposleni v knjižnici se o prepoznavanju znakov demence in o postopkih ravnanja s takšnimi ljudmi redno izobražujemo. Pripravljeni smo na ustrezno komunikacijo z dementno osebo in na komunikacijo s posameznimi ustanovami, ki te osebe strokovno obravnavajo na različne načine in jim pomagajo pri vključevanju v skupnost. To so med drugim kranjski zdravstveni dom, center za socialno delo, center za krepitev zdravja, kranjska ljudska univerza in dom upokojencev.«
Kako pa vključitev knjižnice med podporne točke vpliva na njeno delovanje? »Dajali bomo informacije o demenci vsem, ki jih potrebujejo. V prihodnje načrtujemo izobraževanja tudi za širšo javnost. Že zdaj pa v knjižnici ponujamo širok nabor strokovne literature, leposlovja in filmov s to tematiko,« pojasnjuje direktorica knjižnice Vunškova. Zaposleni v knjižnici skušajo s tem preprečiti stigmatizacijo oseb z demenco, ki se jih pogosto drži. To potrjuje tudi direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar in opozarja, da jo je treba z ozaveščanjem o bolezni in o ravnanju z bolniki v čim večji meri preprečiti. »V našem domu pozdravljamo čim več takih točk. Pomembno se nam zdi, da se vse več ljudi zna ustrezno odzvati, ko se srečajo z osebo z demenco. Najbolj ključno je, da znamo sprejeti njihovo bolezen ter jim omogočati kakovostno, aktivno in dostojno staranje,« pravi Gantarjeva in poudarja, da je še posebej pomembno, da knjižnica o tem ozavešča tudi mlade.
Za čim daljše življenje v domačem okolju
Prav srečanje z dementno osebo, ki je potrebovala pomoč, se je v otroštvu močno vtisnilo v spomin županu MO Kranj Matjažu Rakovcu. »Dementni ljudje gredo pogosto svojo pot in tudi takrat je bilo tako, le da demenci prijaznih točk še ni bilo. Na pomoč sem poklical policijo in mislim, da sem ravnal prav. Pomembno je, da demenco prepoznamo in da ljudem znamo pomagati,« poudarja. Dodaja, da je v Kranju že kar nekaj demenci prijaznih točk, med katerimi omenja Gorenjske lekarne, kranjski dom upokojencev, ljudsko univerzo, območno enoto NIJZ…
Preden so jo zasenčile razsežnosti koronavirusne bolezni, je bila demenca bolezen, ki je predstavljala eno največjih težav naše družbe, izpostavlja predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec. Prva demenci prijazna točka je bila urad varuhinje človekovih pravic, ki ga je takrat vodila Vlasta Nussdorfer, zdaj pa je takšnih točk po Sloveniji že okoli 250, med njimi so zdravstveni domovi, ministrstva, knjižnice, lekarne, domovi za starejše… »Cilj takšnih točk je, da prek njih prenesemo znanje o demenci v lokalno okolje, da vsi, ki tam živijo in so zaposleni, vedo, kako se približati človeku z demenco in z njim komunicirati. Največ bolnikov živi doma, zato je pomembno, da so vključeni v družbo, saj s tem pomagamo, da živijo kakovostno življenje, in hkrati razbremenimo njihove svojce,« poudarja.
