Od takrat je minilo več kot trideset let. Na police v jugoslovanskih prodajalnah so začele prihajati razne pisane stvari iz tujine, mediji so začeli objavljati stvari, ki so do tedaj veljale za državne tajne. V Romuniji je padla vlada Nicolaeja Ceausescuja, začel se je val padcev socialističnih režimov. Reprezentanca Jugoslavije je v Zagrebu osvojila evropsko prvenstvo v košarki, pri čemer je nasprotnike v povprečju premagovala z razliko dvomestnega števila. Na terenu je plesala ekipa, ki jo je vodil Dražen Petrović, čigar igro je dve desetletji pozneje oživil Luka Dončić in jo postavil na višjo raven, s tribun pa je ploskal tedanji predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek. Dostojen človek in praktičen politik, kakršnega je tedaj potrebovala ta država, a očitno ni bila pripravljena na to. Šele pozneje bomo izvedeli, da so bili dokumenti za sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost pripravljeni, verjetno zato, da bi preprečili vojno, ki je prihajala z zamolklim grmenjem, a pakti ne preprečujejo vojn. Saj se sklepajo na papirju, vojna pa poteka na terenu.
Kapitalizem je na naša dvorišča prišel z vojno. Ni bilo nikakršnega referenduma, nihče nas ni ničesar vprašal, mit o trgu kot vrhovnem razsodniku smo v celoti spozn...
