V avstrijskem podjetju Greiner AG so z odprtjem prodajalne pred več kot 150 leti začeli svojo zgodbo družinskega podjetništva, ki se s prenosom nasledstva na peto generacijo širi tudi zunaj družine. Prvič v njegovi zgodovini bo podjetje vodilo vodstvo, ki ne prihaja iz družine lastnikov.

V Sloveniji so družinska podjetja mlajša. Po zadnji raziskavi družinskega podjetništva, ki sta jo v letu 2015 opravili Katedra za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in EY Slovenija, 58 odstotkov družinskih podjetij še vodi prva generacija, pri manj kot 40 odstotkih so nasledstvo že predali drugi generaciji ali mlajšim. Vpetost družine v vodenje domačih podjetij je velika, saj po raziskavi v 83 odstotkih strateške odločitve sprejemajo člani družine, v dveh tretjinah podjetij pa sta že vključeni dve ali več generacij družine.

80 odstotkov družinskih podjetij bo spremenilo lastništvo

»V letu, ko praznujemo tudi 30. obletnico Slovenije, smo lahko še posebno ponosni na takšna slovenska družinska podjetja, mnogo njihovih začetkov sega prav v tista leta, danes pa ostajajo hrbtenica slovenskega gospodarstva. Dobra tri desetletja obstoja tako praznuje tudi primorsko podjetje Intra lighting, ki s svojimi inovacijami hkrati osvetljuje domače pisarne v Šempetru in Googlove v ZDA. Pomembne vloge v podjetju danes že prevzema druga generacija v družini, sin kot direktor razvoja in hči kot vodja projektov v trženju,« pravi Mojca Emeršič, vodja družinskega podjetništva pri EY Slovenija, kjer so letos šestič zapored podelili nagrado odličnosti slovenskemu družinskemu podjetju. Pred tem so jo prejela podjetja, med njimi nekatere gazele, Lotrič Meroslovje, Vivapen, Lumar IG, KLS Ljubno in Roto.

Izsledki raziskave EY kažejo, da bo do leta 2027 do 80 odstotkov družinskih podjetij spremenilo lastništvo, pri tem pa dve tretjini lastnikov še ni izbralo svojih naslednikov, skoraj polovica pa pravi, da so podjetja popolnoma odvisna od njih. Med razloge za neuspešen prenos lastništva in upravljanja na mlajše generacije navajajo predvsem pomanjkanje komunikacije in zaupanja znotraj podjetja, neprimerno pripravljene naslednike in pomanjkanje definicije poslanstva ali namena družine, ki bi jasno opredelili, kako uporabljati družinsko bogastvo.