Najnovejše poročilo svetovalne finančne družbe Boston Consulting Group (BCG) kaže, da je globalno finančno premoženje leta 2020, med pandemijo covida-19, pod vplivom uspešnega poslovanja borz in varčevanja gospodinjstev v primerjavi z letom 2019 naraslo za 8,3 odstotka. Najbolj se je finančno premoženje povečalo v regiji vzhodna Evropa, ki zajema tudi Baltik in Rusijo, kar za 12 odstotkov, medtem ko je bila rast v zahodni Evropi nižja, in sicer za 4 odstotke, navaja poročilo o globalnem premoženju Global Wealth Report. Slovenijo BCG v svojih analizah uvršča v vzhodno Evropo, poleg srednje- in vzhodnoevropskih članic EU ter držav zahodnega Balkana pa vanjo vključuje tudi večino nekdanjih sovjetskih republik z Rusijo na čelu.

Število ultrabogatih se povečuje

Med pandemijo se je globalno finančno premoženje Slovencev povečalo za 7 odstotkov, na okoli 80 milijard dolarjev. »Porazdelitev finančnega premoženja v Sloveniji je podobna tisti v vzhodnoevropskih državah: približno 45 odstotkov premoženja je v lasti gospodinjstev z manj kot 250.000 dolarji finančnih sredstev v različnih oblikah,« je povedala Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG.

Ultrabogati, katerih finančno premoženje presega 100 milijonov dolarjev, imajo v Sloveniji manjši delež celotnega finančnega premoženja (25 odstotkov) kot drugje v vzhodni Evropi, medtem ko velja, da je srednje premožnih državljanov, ki imajo več kot 250.000 dolarjev finančnega premoženja, v Sloveniji nekoliko več kot v drugih vzhodnoevropskih državah.

Tako imenovanih ultrabogatih, katerih finančno premoženje presega sto milijonov dolarjev, je v svetu okrog 60.000, njihovo število se zadnje desetletje povečuje. Samo lani, v letu pandemije, se je povečalo za 6000 novih članov te elitne skupine najbogatejših. Ultrabogati posamezniki imajo sicer 22 milijard dolarjev naložbenega premoženja, kar predstavlja kar 15 odstotkov celotnega globalnega naložbenega premoženja.

V Sloveniji rastemo, a zaostajamo za vzhodnoevropskimi trendi

Denarna sredstva in vloge slovenskih gospodinjstev na bančnih računih so še vedno precej višji od svetovnih trendov, vendar podatki svetovnih finančnih analitikov kažejo, da so v skladu z vzhodnoevropskimi številkami. Pomen dolgoročnih prihrankov, kot so življenjska zavarovanja in pokojninsko varčevanje, se počasi zmanjšuje, medtem ko neposredne kapitalske naložbe nekoliko naraščajo. Državnih obveznic – neposrednega financiranja državnega dolga s strani gospodinjstev – pa na slovenskem trgu skorajda ni.

V Sloveniji je bila v zadnjih 20 letih rast finančnega premoženja v skladu s svetovnimi povprečji, a je zaostajala za vzhodnoevropskimi trendi rasti. BCG napoveduje, da naj bi se do leta 2025 v Sloveniji delež tistih, ki imajo od 20 do več kot 100 milijonov dolarjev, povečal, medtem ko naj bi delež premoženja tistih, ki imajo v lasti manj kot 250.000 dolarjev, upadel s sedanjih 45 na 43 odstotkov celotnega finančnega premoženja.

Hongkong bo do leta 2023 zamenjal Švico

Največji delež svetovnega finančnega premoženja ima Severna Amerika, torej ZDA in Kanada. Tam je lani vrednost tovrstnega premoženja dosegla okoli 110,6 bilijona dolarjev. Sledile so regija zahodna Evropa (52,6 bilijona), Azija (brez Japonske) s 46,8 bilijona dolarjev in Japonska (18,3 bilijona dolarjev).

Po poročanju družbe BCG je Kitajska na poti, da do konca desetletja prehiti ZDA kot državo z največjo koncentracijo ultrabogatih posameznikov. Če se bo naložbeno bogastvo tam še naprej povečevalo po trenutni 13-odstotni letni stopnji, bo na Kitajskem do leta 2029 v lasti ultrabogatih več premoženja kot kjer koli drugje. Poročilo še navaja, da bodo Severna Amerika, Azija (razen Japonske) in zahodna Evropa vodilne svetovne ustvarjalke finančnega premoženja, saj bodo do leta 2025 ustvarile 87 odstotkov nove rasti finančnega premoženja.

BCG napoveduje, da bo Hongkong zaradi izjemne finančne rasti do leta 2023 zamenjal Švico na mestu vodilnega na trgu upravljanja čezmejnega premoženja.