Počitnice so tu in začelo se je tradicionalno zgrinjanje našega ljudstva na morje in na obale drugih prijetnih voda. Smo pač narejeni tako, da se v vročih poletnih dneh radi hladimo v senci na plaži, to razmeroma nenaporno dejavnost pa radi podkrepimo s skokom (ali počasnim polzenjem) v vodo. Še sreča, da so naše plaže javno dobro, dostopne za vse brezplačno, kar nam zagotavlja zakon – prav tisti, ki bi ga trenutna grabežljiva oblast rada spremenila in z njim med drugim omogočila privatizacijo plaže. In potem – adijo, svobodno uživanje ob vodi v naravi. Če vam je kaj mar do te javne dobrine, svobode in do neokrnjene vode na splošno, v nedeljo stopite na volišče in obkrožite PROTI!
Za nagrado, da smo naredili nekaj dobrega za vse nas in za naslednje rodove, čemur soglasno pritrjuje tudi stroka, pa si pripravimo imenitno morsko kosilo po tokratnem glavnem receptu. In to kakšno! V gostilnah ob Jadranu (kamor štejemo tudi našo butično 43 kilometrov dolgo plažo) boste le stežka našli kaj podobnega obari, kakršno pripravljajo na skrajnem zahodu naše celine.
Na Portugalskem in v španski Galiciji (in resnici na ljubo tudi Braziliji) se je v ribiških krajih namreč težko izogniti aromatični caldeiradi, za tiste kraje značilni tradicionalni jedi. Gosta ribja obara je sestavljena iz številnih vrst rib, morskih sadežev, krompirja in številnih drugih sestavin, ki so vse po vrsti razmeroma lahko dostopne tudi povsod ob Jadranu. Caldeirada velja za ribiško obaro, ki se razlikuje od kraja do kraja, predvsem pa od tega, kaj je ribičem zjutraj uspelo ujeti. Podobna je francoski ribji obari, ki jo poznamo pod imenom bouillabaisse, Grki podobni jedi pravijo kakavia, Španci zarzuela, naši sosedje Italijani pa cacciucco. V kuharskih knjigah najpogosteje zasledimo navodilo, naj jed vsebuje polovico bele in polovico modre ribe (v poštev pridejo morski pes, jegulja, brancin, orada, tun, sardela…), školjke in mehkužce, lahko tudi hobotnice, ki naj jih bo dobrih 300 gramov na osebo. Poleg krompirja, paprike, paradižnika in druge zelenjave je zanimiv nabor začimb in začimbnih dodatkov, ki ponekod (od kraja do kraja različno) obsegajo vse od standardnih popra, lovorovega lista, mlete paprike in origana do portovca, vina, viskija in vinjaka. V Braziliji aromatično caldeirado, ki jo pripravljajo tudi iz sladkovodnih rib, skoraj obvezno začinijo s koriandrom, drugod pa v te namene prednjači našemu okusu veliko bližji peteršilj. Razmeroma hitro pripravljena jed seveda še posebno tekne na počitnicah ob morju.
Morda si jo privoščite namesto dolgočasnih večnih kombinacij s kuhano blitvo in krompirjem, ki kot kakšen posebno trdovraten masten madež vztrajajo na jedilnih listih obmorskih gostiln.
AROMATIČNA RIBJA OBARA PO PORTUGALSKO
SESTAVINE ZA 8 OSEB2 veliki zeleni papriki,
500 g
krompirja,
5
velikih paradižnikov,
5 dl
suhega belega vina,
500 g
očiščenih lignjev/sipe,
1 kg
modre ribe (skuša),
1 kg
bele ribe (oslič),
250 g
repkov kozic,
50
klapavic, srčank,
6
čebul,
8 strokov
česna,
1 dl
oljčnega olja,
1 ščep
žafrana,
3
lovorovi listi,
1 šopek
peteršilja,
morska sol, sveže zmlet poper
PRIPRAVARibe očistimo in filiramo. V velikem loncu na oljčnem olju deset minut počasi pražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano papriko, nekaj minut pred koncem pa dodamo še drobno sesekljan česen. Lonec pokrijemo in med občasnim mešanjem zelo počasi dušimo še 15 minut, da se paprika skoraj povsem zmehča.
Dodamo drobno sesekljan peteršilj, žafran, na kocke narezan krompir, lovorove liste, poprova zrna, narezane paradižnike (dodamo lahko še žlico mezge), vino in 2,5 dl vode. Premešamo in pokrijemo, ko zavre, počasi kuhamo deset minut.
Dodamo očiščene školjke srčanke in narezane lignje ter dušimo naslednjih deset minut. Nato dodamo še (po tem vrstnem redu) kose rib, kozice in klapavice. Ne premešamo. Dobro začinimo s poprom in po potrebi z malo soli (upoštevajmo, da so že morski sadeži slani), pokrijemo in kuhamo približno petnajst minut, da se ribje meso skuha, vse školjke pa se morajo odpreti. Če se katera ne odpre, jo takoj zavržemo.
Nastalo ribjo juho oziroma obaro nadevamo v široke jušne skodelice ali krožnike ter posujemo s sesekljanim svežim peteršiljem. Postrežemo s svežim rustikalnim kruhom s hrustljavo skorjo, na mizo pa postavimo tudi kakšno dobro ekstra deviško oljčno olje ali olje z aromo tartufov, da lahko z njim pokapljamo kruh. In ne pozabimo na vino!
Čas priprave in kuhanja: 90 minut
POLPETE IZ GRAHA, FETE IN BUČK
Potrebujemo
150 g izluščenega mladega graha
1,5 dl mleka
2 jajci
125 g moke
2 bučki
75 g sira feta
morsko sol, sveže zmlet poper,
oljčno olje
PripravaGrah na hitro popražimo na malo olja, ga odstavimo in nekoliko ohladimo. V veliki skledi gladko zmešamo mleko, jajca in sol. Postopoma dodajamo moko in mešamo, da dobimo gladko zmes brez grudic. Bučke operemo in grobo naribamo. Dobro jih ožamemo in stresemo v skledo s testom. Dodamo grah in nadrobljeni sir. Vse skupaj popramo in dobro premešamo. V ponvi segrejemo malo olja in nanj z žlico polagamo kupčke mase, jih z žlico rahlo potlačimo in z obeh strani zlato rjavo zapečemo. Še tople postrežemo skupaj z mineštro ali obaro, lahko pa tudi kot samostojno jed z zeleno solato.
MARELIČNI CMOKI S SKUTNIM TESTOM
300 g skute,
110 g zmehčanega masla,
100 g pšeničnega zdroba,
100 g moke,
2 jajci,
1 ščep soli,
12 marelic,
2 žlici drobtin,
1 žlico sladkorja.
PripravaIz skute, moke, pšeničnega zdroba, jajc, 60 g masla in soli ugnetemo gladko testo. Zavijemo ga v folijo in pustimo na hladnem vsaj pol ure. Marelice izkoščičimo. Iz spočitega testa na pomokanem pultu oblikujemo debel svaljek in ga narežemo na 12 enakih kosov. Sploščimo jih, na vsakega položimo po en sadež in oblikujemo lepo zatisnjene cmoke. Povaljamo jih v moki, nadevamo v osoljen krop in pokrite počasi kuhamo osem minut. Medtem na preostalem maslu zarumenimo drobtine s sladkorjem, dodamo kuhane cmoke, jih povaljamo in malo popečemo, nato pa še vroče postrežemo.